Predstavniki kmetov upajo, da bo prizadetim kmetijam država kot pomoč v poplavah plačala laboratorijske analize za pridelke, a za zdaj večjega posluha za to ni.

Poplavne vode lahko prinašajo tako fekalije iz greznic kot različne kemikalije, prav tako ni ugodna bakteriološka slika te vode, zato je potrebna izjemna previdnost. Večino pridelkov bo verjetno treba zavreči. A če bi kmetje zavrgli vse, bi bila gospodarska škoda še večja, kot že sicer.

"Eden od ukrepov, ki bi ga Republika Slovenija morala uvesti, je, da se na vseh poplavnih območjih uvedejo vstopna mesta za laboratorije. Glede na to da Slovenija poseduje laboratorije, kjer bi to lahko opravili, potrebujemo samo organizacijo, kateri laboratoriji, kako, kam prinesti in kdo bo to plačal," je povedal Anton Jagodič, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri kmetijsko-gozdarski zbornici.

V povezavi s predlogom, da bi analize opravljale pristojne službe v okviru svojih monitoringov, je kmetijska ministrica Irena Šinko dejala: "Proizvajalec je tisti, ki dejansko odgovarja za kakovost, ki jo daje v promet. V okviru tega, koliko bo potrebno, se bomo lahko dogovarjali, ne bo pa mogla država vsakega vzorca plačati in analizirati."

Kmetijska svetovalna služba je za pomoč tistim, ki so v dilemi oz. ki želijo rešiti, kar se rešiti da, pripravila in na spletnih straneh kmetijsko-gozdarske zbornice objavila tehnološka navodila za ravnanje ob poplavah na kmetijah in vrtovih.

Na spletnem naslovu KGZS-ja so pripravili posebno spletno stran Poplave 2023, kjer koordinirajo potrebe in ponudbo voluminozne krme. Iščejo tudi mešalnice – donatorje za močno krmo.