Ti so se uprli ukrepom, ki jih vlada ponuja za rešitev iz krize. Ali so včerajšnji protesti res predramili ljudstvo in ali so jih slišali vladajoči?

Protesti so končani - a vprašanje je, ali bodo prinesli želen učinek. Glavni sindikalisti, ki so s protesti zadovoljni, pravijo: ljudstvo je spregovorilo; to, kar je reklo, pa je kritično do vlade. Temu seveda ni mogoče oporekati in moči sindikatov seveda ne gre podcenjevati - uspelo jim je zbrati več desettisočglavo množico, ki ji je skupno trenutno nezadovoljstvo z vladajočo politiko in negotova prihodnost zase in za svoje otroke. Kako tudi ne, če vladna stran ni dala niti enega znamenja, ki bi kazalo na luč na koncu predora, je pa veliko znamenj, s katerimi skuša vlada ustrahovati ljudstvo, ustrahovati javnost - kot sta denimo prihod evropske trojke in prošnja za pomoč. In po protestih se zdi, da je prav vladni način komuniciranja trn v peti odnosov vladajočih z ljudstvom.
Sporočilo protestov - smo proti kriznim ukrepom in za solidarnost Slovenije - se je izgubljalo v med seboj nepovezanih očitkih. Na račun, kot že rečeno, načina vladanja in vloge kapitala. Prav tu se vidi, kako velik gnev mali človek goji zoper gospodarske in politične elite. Zamera je globoka in zdi se, da je ta trenutek tudi nepremostljiva.
Toda. Edini konkretni ukrep, ki ga je bilo mogoče slišati včeraj, je bila napoved splošne stavke, če bo vlada vztrajala pri odpuščanju javnih uslužbencev. V to, da bi zaradi teh protestov odstopil predsednik vlade, k čemur ga je pozval sindikalist Štrukelj, in to, da so tudi drugi gospodje na Gregorčičevi razumeli sporočilo protestov, je težko verjeti.
Zakaj včeraj v zraku ni bilo čutiti usodnosti, ki bi ljudi pripeljala do roba kot v Španiji, Grčiji ali na Portugalskem? Koliko časa bodo Slovenci in Slovenke prenašali breme krize? Mogoče ta trenutek slovenska družba res še ni zrela za najhujše zaostritve ali pa enostavno nima dovolj poguma.

Urška Valjavec, Radio Slovenija, Dogodki in odmevi