Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je ob začetku dejal, da krize niso povzročile štipendije in plače, temveč pohlepni kapital, in dodal, da morajo biti spremembe pisane na kožo delavcev in delavk, ne pa birokratov iz Bruslja. Nasprotovanje neoliberalni paradigmi je bila tudi sicer rdeča nit večine govorcev; tako je Igor Koršič, predstavnik Koordinacijskega odbora kulture Slovenije, pozival: "Nočemo Slovenije brez solidarnosti, brez pravne države, brez javnega zdravstva, brez javnega šolstva."

Predsednica Zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak pa je dejala, da je delitev ljudi v interesu vlade, ki razdeljenemu prebivalstvu lažje vlada v imenu kapitala. Obregnila pa se je tudi ob sodni proces v zadevi Patria, ko je dejala, da se predsednik vlade "z norčevanjem iz države, svojih volivcev in sodnega sistema izogiba sodišču".

Predsednik Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Drago Lombar pa je vlado pozval, naj neha groziti in poniževati ljudi: "V preteklih mesecih so nam vsak dan dopovedovali, da je večina odveč. Odveč so: delavci, ker hočejo plačo; starejši, ker hočejo pokojnine; mladi, ker hočejo zaposlitev; študentje, ker hočejo študirati brezplačno ... Poplave so mimo, torej so tudi gasilci odveč." Dodal je še, da ne "dovolimo, da jemljejo nam, ki krize nismo povzročili".

Prireditelji zadovoljni s protestom
Kot zadnji govorec je nastopil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki je dejal, da "če ima vlada dovolj denarja, da v svoji ideološki zaslepljenosti znižuje davek na dobiček podjetij, ga bo morala imeti tudi za vzgojiteljice, medicinske sestre, policiste, učiteljice, raziskovalke in zdravnice".

Po koncu protesta je Štrukelj dejal, da je ljudstvo spregovorilo in pozvalo vlado, "da spremeni smer in politiko ali pa odide". Po mnenju Štruklja so ljudje s tem končno premagali strah, ki je zadnje mesece vladal v državi. "Ljudje si niso upali podpisovati peticij, bali so se, kje se bodo znašli na kakšnem seznamu, kjer jih bo lahko kdo videl. Ta strah je premagan."

Podobno zadovoljen je bil po koncu protesta tudi Dušan Semolič, ki je dejal, da ga veseli prihod ljudi različnih generacij iz vse Slovenije. Odzval pa se je tudi na navedbe, da naj bi sindikati plačevali udeležencem za udeležbo, in jih zanikal. Dejal je, da so svojim članom samo organizirali avtobusni prevoz, kar se mu zdi glede na to, da člani plačujejo članarino, povsem normalno.

Iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), ki je del Konfederacije sindikatov javnega sektorja, so sporočili, da se protesta "za delovna mesta in socialno državo ter proti uničevalnim ukrepom", ki so ga pripravili tri sindikalne centrale, študenti in upokojenci, udeležuje več kot 30.000 "tistih, ki jim ni vseeno". Samo v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov je v Ljubljano prispelo 70 avtobusov iz vse Slovenije.

V ZSSS-ju, Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederaciji neodvisnih sindikatov Slovenije - Neodvisnost, Študentski organizaciji Slovenije in Zvezi društev upokojencev Slovenije jih najbolj skrbi ostro varčevanje, ki ga predvidevata državna proračuna za prihodnji dve leti.

Tako koreniti rezi po njihovem mnenju ne bodo zagnali gospodarstva, temveč bodo krizo še poglobili in bodo vodili v še večjo revščino.

Vizjak: Rešitev je v pogovoru
Na protestni shod se je odzval tudi minister za delo Andrej Vizjak, ki je dejal, da protest jemlje kot opozorilo, vendar pa po njegovem mnenju to ni pot k rešitvi, temveč jo velja iskati med pogovori v socialnem dialogu. Vizjak je dejal tudi, da ne verjame, da bi vlada sprejemala odločitve brez poskusa dogovora, pri čemer pa je dodal, da poskus dogovora še ni dogovor.

Lukšič: Novega zagona ne bo samo z varčevanjem
Protesta so se udeležili tudi nekateri politiki iz opozicijskih strank, med njimi predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković in vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer, ki pa izjav nista želela dajati. Zgovornejši je bil predsednik SD-ja Igor Lukšič, ki je dejal, da protestira proti usmeritvi vlade in tudi EU-ja. Lukšič je opozoril, da samo z varčevanjem, brez podpore slovenskim podjetjem ni mogoče doseči želenih rezultatov.

Türk: Obe vladi sta se krize lotili s premalo pameti
Po mnenju predsednika republike Danila Türka so protestni shodi pravi način boja proti krizi in državotvorno dejanje, saj "gre za obrambo socialne in pravne države". Predsednik republike je ob tem dejal tudi, da sta pri reševanju iz krize potrebni večja postopnost in sistematičnost, pa tudi več pameti; prav zadnje je po mnenju Türka manjkalo pri reševanju krize tako v prejšnji kot tudi v trenutni vladi.

Protestni shodi po vsej Evropi
Protesti potekajo v okviru vseevropskih protestnih shodov, ki so se ta teden zvrstili v številnih evropskih mestih in katerih namen je prav tako izraziti nasprotovanje osredotočenju vlad na zategovanje pasu. Slovenski prireditelji so se odločili, da proteste pripravijo na soboto, kar po njihovem prepričanju govori o veliki odgovornosti, saj to ne bo prekinilo delovnega procesa, pri tem pa poudarjajo še, da so se ljudje protestov pripravljeni udeležiti tudi na svoj prosti dan.

Okoli 400 policistov posredovalo le enkrat
Protestni shod je spremljalo okoli 400 policistov, so sporočili z ljubljanske policijske uprave in dodali, da je bila naloga policistov skrb za varnost udeležencev protesta in mimoidočih. Policisti sicer večjega dela niso imeli, saj so posredovali le enkrat, in sicer zaradi prižgane bakle na Prešernovem trgu.

Foto: B. Z., BoBo in Tjaša Armič
Video: Maja Ikanovič