Tako je demonstracije podprla in k udeležbi na njih pozvala tudi Skupnost Fakultete za družbene vede, neformalni forum delavcev in delavk ter študentov in študentk FDV-ja, ki opozarja, da je zmanjšanje proračunskih sredstev za univerzo hud udarec po pravicah zaposlenih.

Po njihovem mnenju je ogroženo tudi poslanstvo delavcev in delavk v visokem šolstvu in raziskovanju. Zaposlene na univerzah poziva, da kot učitelji, raziskovalci, strokovni delavci in študenti nikakor ne smejo privoliti v politiko vlade, katere namen je po njihovih besedah znižati izobrazbeno raven prebivalstva. Kot namreč izpostavljajo, je med največjimi žrtvami krize univerza.

"Vladni krizni avtoritarizem"
Skupnost FDV politike vlade Republike Slovenije označuje za krizni avtoritarizem. "Tako imenovani ukrepi za izhod iz krize se sprejemajo v ozračju izsiljevanja, strahu in sistematične erozije standardov demokratičnega odločanja," so zapisali. Sobotne demonstracije ne bodo zgolj sindikalne in interesne, ampak državljanske, so še zapisali.

Proteste podpira tudi Mirovni inštitut, ki izpostavlja zahtevo po reformi finančnih institucij, ki so krizo povzročile. Inštitut je v sporočilu za javnost poudaril, da so krizo povzročile finančne elite, vlada pa jo rešuje izključno na ramenih ljudi.

Vlada s kriznimi ukrepi, pravijo v Mirovnem inštitutu, "povečuje brezposelnost, ruši temelje socialne države, z lahkoto omejuje in ukinja trdo priborjene delavske pravice, znižuje pravice sedanjih upokojencev in zaostruje pogoje upokojevanja prihodnjim generacijam, mladim pa jemlje upanje, da bodo kdaj lahko delali na dostojnih in varnih delovnih mestih."

Kot so zapisali, so "tako imenovane reforme le evfemizem za popolno razgradnjo socialne države". Dodali so, da podpirajo tudi "odpiranje vprašanj dolga kot kapitalističnega načina zasužnjevanja, discipliniranja in kontroliranja ljudi in prekarizacije dela in življenja kot posledice neoliberalne ekonomije, ki ustvarja množice strukturno nezaposljivih ljudi".

Inštitut ob tem opozarja, da številni predpisi, ki se sprejemajo po hitrem postopku, le še povečujejo revščino in neenakost. "Znova je treba zahtevati splošni dostop do zdravstva, izobraževanja, znanja, informacij, kulture, umetnosti, skratka dostop do skupnega za vse," so še zapisali.

Nekaj zadržkov
Čeprav je podpora sobotnim protestom široka, pa se jih tri sindikalne centrale ne bodo udeležile. Konfederacija sindikatov Pergam Slovenije in Konfederacija sindikatov 90 Slovenije se sicer strinjata, da varčevalni ukrepi niso pot k zagonu gospodarstva in razvoju države, in zavračata ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo. Proteste centrali zato podpirata, a se za tvorno sodelovanje v njihovi organizaciji nista odločili, saj pogajanja o pokojninski reformi in reformi trga dela še potekajo in je dogovor še mogoč.

Podobno menijo v Slovenski zvezi sindikatov Alternativa, v Zvezi delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost pa pojasnjujejo, da njihovi člani večinoma prihajajo iz zasebnega sektorja. Demonstracije razumejo predvsem kot boj za javne uslužbence, zato se v njihovo organizacijo niso vključili, a protestom kljub temu ne nasprotujejo.
Na proteste tudi ljubljanski ŠOU
"Predlagane reforme poslabšujejo položaj mladih, še več, naravnane so tako, da vsem skupinam v družbi samo jemljejo, pri čemer pa vlada deluje v smeri, da jih spre med seboj. Študentje smo svoj delež k varčevanju že prispevali v okviru Zakona za uravnoteženje javnih financ in menimo, da je čas, da vlada v mladih začne videti rešitve, in ne samo problemov. V soboto želimo biti slišani, saj imamo dovolj vladne politike enostranskega uvajanja ukrepov in nedialoga," je udeležbo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani pojasnila njena predsednica Ana Pleško.
Protestnike bo podprla Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov na čelu z Aleksandrom Todorovićem.