Ne glede na odločitev vlade, da je v parlamentarno obravnavo poslala predloga pokojninske reforme in reforme trga dela, ki še nista usklajena s socialnimi partnerji, se bodo sindikati pogajali naprej. Kljub temu pa bodo začeli priprave na vrsto dejavnosti, je dejal Semolič. Ena izmed teh bo očitno tudi množični protest, ki bo izveden enkrat novembra. Na vprašanje, ali se lahko zgodi, da bodo protesti preklicani, oziroma kaj bi se moralo za to zgoditi, je Semolič odvrnil, da ne gojijo iluzij, da bi se v tem času kaj bistvenega spremenilo, in poudaril, da v ZSSS-ju z demonstracijami ne grozijo kar tako.

Natančen datum še ni določen, saj se želijo o tem prej dogovoriti z drugimi sindikalnimi centralami, tistimi, ki so tudi same zainteresirane za udeležbo v demonstracijah, je dejal Semolič. Kot je dejal predsednik ZSSS-ja, sindikatom nekatere izjave vladne strani vzbujajo nezaupanje, med njimi pa je tudi ta, da morajo biti reforme sprejete pred koncem leta ne glede na izid pogajanj.

Odprta vprašanja tako v reformi trga dela kot pokojninski reformi
V ZSSS-ju so posebej izpostavili predlog uvedbe občasnega in začasnega dela predvsem za brezposelne. Malo delo, kot so to obliko dela poimenovali, ne more biti ideal za mlade brezposelne. Poleg tega je vrsta odprtih, "usodnih" vprašanj tudi v pokojninski zakonodaji, je dejal Semolič, ki je izpostavil vprašanje koeficientov, ki bi po zdajšnjem predlogu pokojnine zniževali, in vprašanje tistih, ki so začeli delati pred 18. letom starosti. Za sindikate so krivična tudi prehodna obdobja za ženske.

Za ZSSS je napaka vladna politika "ekstremnega varčevanja", napačno pa bi bilo tudi odpuščanje v javnem sektorju, je dejal Semolič. Med napake je Semolič uvrstil tudi znižanje davka na dobiček pravnih oseb z 20 na 18 odstotkov. Po njegovem mnenju je napačno razmišljanje, da znižanje tega davka vodi v večjo konkurenčnost. Lahko je tudi obratno, opozarja Semolič, saj lahko zaostrene socialne razmere povzročijo tudi vpad tujih investicij.

Vlado so v ZSSS-ju pozvali, naj se raje posveti odpiranju kakovostnih delovnih mest in usmerjenosti v razvoj. Semolič je še dejal, da prinaša zniževanje proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja tudi veliko gorja. V ZSSS so ustanovitev Slovenskega državnega holdinga in slabe banke označili za "eksperimenta" oziroma razprodajo in uničenje še tistih delov gospodarstva, ki še funkcionirajo.

Vse te težave ne bodo rešljive, če se v Sloveniji ne bo okrepila pravna država, opozarja Semolič. Dejal je, da morajo biti zakoni kakovostni in sprejeti z razmislekom, predvsem pa mora država sprejete zakone tudi uveljavljati.

Težava tudi socialna zakonodaja
Odprta tema je tudi nova socialna zakonodaja. "Takšna, kot je, dokazljivo povečuje revščino," opozarja Semolič. Sindikalist Goran Lukič je opozoril na upadanje števila prejemnikov državnih štipendij, denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter dodal, da živi v Sloveniji v revščini ali socialni izključenosti že 386.000 ljudi. Vlado je obtožil, da moralizira, poziva ljudi, naj se bolj potrudijo, ali pa jih obtožuje, da so leni.

Glede nepobranih davkov je Lukič izpostavil, da ima država manj davčnih inšpektorjev kot leta 2004, in se vprašal, ali država s tem daje signal, da se splača goljufati.

Lukič je še dejal, da je sicer bizarno, da morajo sindikati pri svojem nasprotovanju vladni politiki citirati institucije, od katerih se učijo domači politiki. Kot je dejal Lukič, še Mednarodni denarni sklad opozarja na negativen vpliv fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast, a vlada kar vztraja pri začrtani politiki.