Majcen iskal nedoslenosti, neusklajenosti
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen je pred srečanjem izrazil pričakovanje, da se bodo tokrat natančneje lotili določb predloga novele zakona o urejanju trga dela ter preverili, ali ne vsebuje kakšnih pasti, nedoslednosti in ali je usklajen s predlogom zakona o delovnih razmerjih (ZDR).

Kot je spomnil, so nekatera vprašanja v predlogu te novele že dorekli. Vladna stran je tako privolila, da ne zniža zgornje meje obdobja prejemanja nadomestila za brezposelnost na 18 mesecev, temveč jo pusti pri 25 mesecih.

Nižje nadomestilo za brezposelnost
Je pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ohranilo predlog, da se nadomestilo za brezposelnost za prve tri mesece zniža s sedanjih 80 na 70 odstotkov osnove. Majcen je v zvezi s tem dejal, da je zanje bistveno, da bodo imeli brezposelni tudi v prihodnje zagotovljeno možnost preživljanja. Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber pa je, denimo, prejšnji teden napovedal, da bodo na predlagano znižanje nadomestila podali nasproten predlog.

Brezposelnim, upokojencem začasna dela
Predlagana novela zakona o urejanju trga dela sicer predvideva tudi vzpostavitev začasnih in občasnih del za upokojence in brezposelne. Delojemalci so že v torek zahtevali, da se ta točka iz reforme umakne.

Zorko svari pred segmentacijo
Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je danes izpostavil, da bi te oblike dela povzročile še hujšo segmentacijo trga dela, kot jo imamo danes. Ponovil je, da je predlagana rešitev usmerjena proti starejšim, ki naj bi potrebovali stabilno zaposlitev. V tej luči je pojasnil, da je iz gradiva ministrstva razvidno, da naj bi tovrstno delo na letni ravni opravljalo 100.000 ljudi, izdanih napotnic pa naj bi bilo 450.000. Zorka skrbi, da bi brezposelni po predlogu v primeru odklonitve začasnega dela izgubil pravico do nadomestila in da bi bil izbrisan iz evidence brezposelnih.

Določene pomisleke glede začasnih in občasnih del imajo tudi delodajalci. Kot je pred pogajanji povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole, se sprašujejo, ali je treba te oblike res omejiti tako rigorozno, kot je predvideno.

Delodajalci za posredovalne agencije
Po njegovih besedah so skeptični glede predloga, da bi začasna in občasna dela posredoval le zavod za zaposlovanje. Delodajalci namreč menijo, da bi jih lahko posredovali tudi drugi, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela, ki torej od tega živijo in bi se zato pri tem potrudili bolj kot zavod. "To vidimo že v dosedanji praksi," je menil.

Neusklajen pa ni le predlog novele zakona o urejanju trga dela, temveč kljub poskusom kompromisnih rešitev, ki jih je vlada že potrdila in poslala v parlamentarni postopek, še vedno tudi predlog ZDR-ja.

Ta med drugim predvideva omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, tako da bi lahko imel delodajalec po novem za določen čas zaposlenih največ 15 odstotkov vseh zaposlenih.

Smole je poudaril, da nikoli niso privolili v kakršne koli tovrstne omejitve. Dodal je, da jih tudi nima nobena država v EU-ju in da jih ne omenja niti evropska direktiva o delovnem času. Prepričan je, da bi omejitev zaposlovanja za določen čas zmanjšala prožnost. Posredno je zavrnil tudi navedbe, da so delodajalci, če že, pripravljeni privoliti v 30-odstotno kvoto. Izpostavil je namreč, da nikoli niso "licitirali" o nobenih odstotkih.

V tem smislu je opozoril še, da pogajanja o predlogu ZDR-ju niso končana, da predlog v trenutni obliki zanje ni sprejemljiv in da pričakujejo njegov umik oz. nove rešitve.