Univerzalni temeljni dohodek (UTD), je dohodek, ki se izplača vsakemu posamezniku na individualni podlagi, brez potrebnega dela in brez preverjanja sredstev preživetja, je pojasnil Philippe Van Parijs, profesor ekonomske in socialne etike z Univerze v Louvainu.

Sprva bi se morda zdelo, da je neumno dajati denar ljudem, ki ga ne potrebujejo, je uvodoma dejal Parjis. A bogati bi prek porabe financirali lastni UTD, univerzalnost dohodka pa bi bila po njegovem mnenju dobra tudi za revne.

UTD lahko preseka tudi past revščine, meni profesor. Na vprašanje, ali bi podelitev UTD-ja oslabila gospodarstvo, je odgovoril nikalno. Pojasnil je, da so zdravstveni stroški pretiranega dela veliki, tudi ljudje, ki so brez dela in iščejo službo, so zaradi stresa breme na zdravstveni blagajni.
Ne lenuštvo, večja svoboda
Z UTD-jem bi se nekateri ljudje lahko, ki delajo preveč, ločili od svojega dela, v smislu kariernega predaha, in ga prepustili iskalcem zaposlitve, s čimer bi se uredil tudi položaj na trgu delovne sile. UTD po njegovem mnenju spodbuja tudi večjo fleksibilnost trga dela in prehode med delom in zasebnim življenjem, podjetništvom, učenjem in izpopolnjevanjem. To bi ublažilo tudi zastaranje veščin posameznikov in pritisk na pokojninsko blagajno.

Opozoril je, da nasprotniki menijo, da je UTD nemoralen, saj da omogoča zlorabe lenuhov. A Van Parijs je prepričan, da UTD pravzaprav vsem omogoča pravo svobodo, da počnejo to, kar res radi počnejo, in je zaradi tega pravičen. Krizo evra vidi kot priložnost za UTD. Tega ne bi bilo mogoče financirati prek dohodnine, ampak le prek dovolj visokega evropskega DDV-ja, uveden pa bi moral biti na evropski ravni, je še dejal.
Naraščajoča masa prekernosti
V 80. letih se je močno spremenila porazdelitev dohodka v korist kapitala in močno povečala neenakost, je ozadje ideje podal Guy Standing, profesor ekonomske varnosti z univerze v Bathu. Najbolj izrazita izguba je bila na Kitajskem, kjer se je odstotek dohodka, namenjenega delavcem, zmanjšal za 20 odstotkov.

"Osnovno dejstvo je, da je neenakost precej večja, kot se nam zdi. Dejstvo je tudi, da sta se pojavili kronična negotovost in svetovna elita. Ta predstavlja 0,01 odstotka vseh ljudi, in vemo, kdo so," je poudaril.

Pojavile so se nove skupine, delavski razred se krči, pod njim pa raste prekariat, je pojasnil Standing. Ta dobiva plače le prek slabo plačanega dela in nima nikakršne delovne identitete, kot jo imenuje. Prekariat je poimenoval »novi nevarni razred«, saj jih slab položaj sili v jezo in obup in so zato lahka tarča novih populistov, med njimi je tudi veliko previsoko kvalificiranih mladih, politika pa zanje nima nikakršne vizije.

Na nevarnem razpotju
A hkrati ti ljudje po njegovem mnenju predstavljajo tudi podporo za UTD in odpirajo dve možnosti: podporo za vzpon neofašizma in avtoritarne vlade ali pa ponovno vizijo in redefinicijo vrednot francoske revolucije. UTD bi ljudem omogočil, da prevzamejo nadzor nad svojim časom in se preusmerijo v delo in iskanje novega znanja, je prepričan.

Poudaril je, da UTD ne more stati kot samostojen ukrep, ampak mora biti del svežnja ukrepov. Trenutno sicer zadnji dve leti že izvajajo pilotni projekt v indijskih vaseh. Povečalo se je obiskovanje šol, učni uspeh, zmanjšala se je podhranjenost, povečal se je prihodek, ne zgolj UTD, in zmanjšala neenakost. Dosežki so bili boljši v vaseh, kjer imajo ženske svoje predstavništvo, je še dodal.