Kaj je v ozadju spora med premierjem in predsednico države za mesto novega guvernerja Banke?

Kaj je v ozadju spora med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico države Natašo Pirc Musar za mesto novega guvernerja Banke Slovenije, ki precej spominja na zaplet pred skoraj 20 leti, ko je takratni predsednik Janez Drnovšek za guvernerja predlagal Mitja Gasparija, takratni premier Janez Janša pa si je na tem mestu želel Boštjana Jazbeca.

Je tudi funkcija guvernerja lahko politični plen koalicije? Ali si to funkcijo res poskuša prek politike podrediti interesno omrežje tako imenovanih "young boysov", čeprav ne več tako mladih fantov?

V studiu so bili nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, Anže Logar (Demokrati), politična analitika Bogdan Biščak in Dejan Steinbuck, vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič in poslanec Evropskega parlamenta Vladimir Prebilič.

Novinar Klemen Košak je prvi Tarčin prispevek začel s skokom v preteklost, natančneje v 17. februar 2007. Bila je pustna sobota. Večerni Dnevnik se je začel s posnetki tradicionalnega rajanja kurentov. Janez Janša je želel, da Janez Drnovšek za guvernerja predlaga Boštjana Jazbeca, a mu Drnovšek ni ugodil. Ta je predlagal več oseb, ki niso dobile podpore Janše in njegove koalicije.

"Pričakujemo, da se bo spoštovalo, upoštevalo enaka merila za vse, da se bo ravnalo odgovorno in da ljudje, ki so prisegli, ne bodo delali zmede," je takrat pojasnil Janša. Drnovšek pa je Janšo v intervjuju za britanski The Times opisal celo kot "princa teme". Vlado je obtožil, da se premika proti "nekakšnemu totalitarizmu".

Gregor Golobič je bil generalni sekretar stranke LDS, ko jo je vodil Drnovšek. V sporu med sedanjima šefoma države Natašo Pirc Musar in Robertom Golobom vidi z odnosom med Drnovškom in Janšo. "Vzporednice vsiljevanja neke strankarske logike in strankarskega kadrovanja tudi na področje neodvisnih institucij, kot je Banka Slovenije in na drugi strani, v delokrog predsednice republike, ki je najbolj legitimen politik v neki državi, in je institucija zase, so tako grobe in tako neprimerne, da nas lahko skrbi ne samo za ta primer, ampak za vrsto drugih stvari."

Zakaj ima predsednica pomisleke okoli Saše Jazbec?

Golob želi, da predsednica v parlament pošlje predlog, da guvernerka Banke Slovenije postane državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec. Predsednica pa trdi, da so do nje prišli pomisleki.

"Po tem, ko je njeno ime zaokrožilo po medijih, so se name vrstili pritiski in argumentirani pomisleki o domnevnem konfliktu interesov," je dejala predsednica. Zakaj točno gre, ni nikoli pojasnila.

Po neuradnih informacijah Televizije Slovenija ima predsednica pomisleke zaradi moža Saše Jazbec – Marka Jazbeca, nekdanjega šefa Slovenskega državnega holdinga in predsednika uprave Pozavarovalnice Sava Re.

Zakaj je to pomembno? Vrniti se je treba v leto 2013. Takrat je bil guverner Banke Slovenije vendarle Boštjan Jazbec, ki s Sašo in Markom Jazbecem ni v sorodu. Imenovan je bil v drugem Janševem mandatu, ko je bil predsednik države Borut Pahor.

Leta 2013 je Banka Slovenije po navodilu vlade – ki jo je takrat vodila Alenka Bratušek – pri reševanju finančne krize izbrisala lastnike podrejenih obveznosti bank. Med njimi je bila tudi Skupina Sava, ki ima zato po lastnih dokumentih iz naslova izbrisa podrejenih finančnih instrumentov za 38 milijonov evrov terjatev.

Pričakovati je, da bo Skupina Sava, ki jo vodi Marko Jazbec, morda že letos vložila več desetmilijonsko tožbo zoper Banko Slovenije, ki jo želi voditi njegova žena Saša Jazbec. Poleg tega je vsak guverner po zakonu avtomatično predsednik odbora za finančno stabilnost. Ta pa ima pomembno vlogo tudi pri nadzoru nad zavarovalnicami.

Saša Jazbec izjave ne želi dati. "Saj ste zdaj govorili z Markom. Dokler je postopek v teku, se vzdržujem komentarjev," je pojasnila.

Z Markom Jazbecem je ekipa Tarče govorila po telefonu, pred kamero ni želel. Dejal je, da se mora profesionalec zavedati potencialnih konfliktov interesov in se jim izogibati.

Ali ima tudi Anton Rop podporo predsednika vlade?

Predsednica trdi, da se je kljub pomislekom pripravljena s koalicijo pogovarjati o Saši Jazbec. Glede na premierjeve javne izjave se zdi, da nima alternative. "Naša podpora gre v smer, da bi imeli prvo damo na čelu Banke Slovenije," je dejal Golob.

A v resnici ni bilo tako preprosto. Tudi Anton Rop je imel po neuradnih informacijah podporo predsednika vlade. Golob je po neuradnih informacijah z njim komuniciral prek nekdanjega vodje poslanske skupine Svobode, sedanjega obrambnega ministra Boruta Sajovica, poslovneža in Ropovega znanca Tomaža Subotiča ter namestnika vodje poslanske skupine Svobode Lenarta Žavbija.

Sajovic nam ni želel odgovoriti na vprašanje, ali je kdaj z Ropom govoril o guvernerski kandidaturi. Žavbi pa je potrdil, da je na premierjevo željo z Ropom spil kavo. Namen sestanka je po njegovem logističen – o tem, kdaj se bo Rop predstavil poslanski skupini.

Še 18. oktobra, tik preden ga je predsednica uradno predlagala, naj bi Rop premierja na sestanku vprašal, ali naj glede na javna stališča koalicije kandidaturo umakne. Premier naj bi ga prepričal, naj tega ne stori. Gre za neuradne informacije – Rop je prošnjo za pogovor zavrnil, Golob pa nam podatkov o sestankih z Ropom ni poslal.

Predsednica je Ropa predlagala 23. avgusta. Golob je bil takrat v Ameriki, po neuradnih informacijah pa naj bi od tam Ropa prvič obvestil, da si njegove kandidature ni želel. Sledila je samo še formalnost. Poslanke in poslanci so novembra Ropa molče zavrnili.

Čeprav so novembra Ropu podporo odrekle vse parlamentarne stranke, je na tajnem glasovanju dobil 24 glasov. To kaže, da Svoboda v podpori Saši Jazbec morda ni tako enotna.

Zanjo se je močno zavzemal predvsem finančni minister Klemen Boštjančič. Tudi v pogovoru s predsednico, so potrdili v njenem uradu. Boštjančič tako kot Marko Jazbec, ki je bil pred kratkim postal nadzornik Petrola, po poročanju medijev velja za kader domnevno vplivnega Boruta Jamnika, šefa državne SID Banke. V tako imenovani Jamnikov krog mnogi prištevajo še šefa Slovenskega državnega holdinga Žigo Debeljaka in nekdanjega šefa Save Mateja Narata, ki je, tako kot Jazbec, nekoč sedel v upravi NLB-ja.

Na drugi strani pa Ropa, svojega nekdanjega kolega iz stranke LDS-a, podpira Golobič. "Jaz sem, znano je, z dr. Robertom Golobom govoril v zadnjih letih o več stvareh. Z mano se je želel posvetovati. Ena od tem, ki sva jo imela, je bila tudi to. Prosil me je, da pridobim soglasje, da govorim s Tonetom Ropom in ga vprašam, ali je pripravljen kandidirati. Ker ga je imel namen takrat podpreti. Kaj se je pozneje zgodilo, mi pravzaprav ni jasno. Ampak pomembno ni, da je kandidat ta, ki ga je predsednica predlagala. Pomembno je, da ni nekdo, ki je vpet v strankarsko logiko v tej državi," je pojasnil.

Ali se torej prek premierja in predsednice borita dve omrežji? Tako imenovani Jamnikov krog in skupina nekdanjih pomembnih članov nekoč mogočne stranke LDS?

Ali gre za politično kupčevanje?

V vladi naklonjenih medijih so namigovali, da predsednica Saše Jazbec ne zavrača zaradi strokovnih pomislekov, ampak ker želi od Svobode izsiliti politično protiuslugo. In sicer, da bi sama predlagala Sašo Jazbec za guvernerko, Svoboda pa bi prepričala opozicijo, naj podpre predsedničino kandidatko za varuhinjo človekovih pravic Katarino Bervar Strnad.

Premier ostro zavrača vsakršna namigovanja o političnem kupčevanju. Enako tudi v opozicijski Novi Sloveniji. "Politika je tudi, kako bi temu rekel, igra vtisov, in navajeni smo že, da še posebej, kadar se bližajo volitve, in drugič, kadar je vloga NSi-ja kot opozicijske stranke, da je jeziček na tehtnici, se velikokrat v zvezi z nami pojavljajo razni spini, govorice in tako naprej, ki pač so namenjeni različnim bojem med različnimi strujami," je dejal Janez Cigler Kralj.

Predsednica se je ta teden Katarini Bervar Strnad odpovedala. Za varuhinjo človekovih pravic, ki za izvolitev potrebuje 60 poslanskih glasov, predlaga Dijano Možina Zupanc.

Zadeve niso povsem jasne. Zanimivo je namreč, da je Sašo Jazbec za guvernerko predlagal Dušan Mramor. Nekdanji dvakratni finančni minister – tudi v Ropovi vladi – in oseba, ki zagotovo ne sodi med prijatelje Boruta Jamnika.

Mramor jo je v pismu predsednici opisal s presežniki. "Na področju finančne ekonomije je zagotovo prva izbira med izredno maloštevilnimi strokovnjaki. Navedena kombinacija kompetenc, izkušenj in osebne integritete magistrico Sašo Jazbec izpostavlja kot vrhunsko strokovnjakinjo."

Pri postopkih imenovanja funkcionarjev so pristojnosti razdeljene med predsednico države in vladno koalicijo. Zato situacija, v kateri se včasih zdi, da ima premier s predsednico slabše odnose kot s parlamentarno opozicijo, ni neverjetna. A dejstvo je tudi, da odnosi med predsedniki in premierji niso bili vedno tako slabi.

Politika obrazov in "krajšanja" čakalnih vrst

Je Vladimir Prebilič, ki smo ga spremljali že na več volitvah, novi stari obraz na levosredinskem polu? Možnost vključitve v parlamentarno tekmo očitno dopušča, kaže njegova nedavna izjava: "Glede morebitnega nastopa na državnozborskih volitvah 2026 še nisem sprejel dokončne odločitve."

Nervozo na političnem parketu pa je že čutiti, poroča novinarka Anja Šter. Predsednik SDS-a Janez Janša je namreč na svetovnem spletu objavil slednji zapis: "Mogoče bi Računsko sodišče preverilo povezavo med Komunalo Kočevje in subjektom, ki plačuje Ninamedia?"

Ta teden objavljena javnomnenjska anketa Ninamedie morebitno Prebiličevo stranko postavlja visoko: za SDS-om, Gibanjem Svoboda in Logarjevimi Demokrati. Med vsemi predsedniki strank ima Prebilič največ podpore za mandatarja.

Ne le desnice, še bolj ogroža levico. Ali bi Vladimir Prebilič lahko prejel glasove razočaranih volivcev Svobode? "Sam prejemam različne pobude, povabila k sodelovanju – iz različnih krogov. In prav tako tudi namige, da trenutno uveljavljenim strankam to seveda ni pogodu in iščejo načine, kako morda onemogočiti potencialno konkurenco," je nedavno sporočil Prebilič.

Nekdanji predsednik države Milan Kučan je kritičen do novih obrazov, ki ne uresničijo obljub. "Računanje na nove obraze je presežena stvar. Ne vem, ali bodo Slovenci še enkrat pripravljeni svojo podporo za upravljanje države dati tako imenovanim novim obrazom, neizkušenim politikom. [...] Vladimir Prebilič ni nov obraz. Ne mislim, da je nov obraz, izkušnje že ima," je izjavil za Delo.

Kako pa zadevo komentira politolog Miro Haček (FDV)? "Tako imenovana ozadja oziroma strici iz ozadja si načeloma želijo zagotoviti, da kdor koli bo njihov izbranec, bo to izbranec, ki bo znal zagotoviti in ki bo držal besedo, da ne bo šel v koalicijo s pravzaprav komer koli z desne sredine političnega prostora, ne nujno samo z Janezom Janšo. In pri gospodu Prebiliču pravzaprav tega občutka ali pa te jasnosti najbrž nimajo."

Ali je možen čisto nov obraz? "Mislim, da ne, tokrat ne. Da bi se pojavila združena neformalna koalicija vseh strank proti takemu. Težko bi tak kandidat preživel, se lansiral, bil lansiran," pravi komentator Dela Uroš Esih. Haček pa pravi: "Jaz sem tu malo previden. Še se lahko pojavijo morebitni novi igralci. Sliši se v političnih ozadjih, da se nagovarja gospoda Golobiča, da bi se bolj aktiviral." Gregor Golobič to zanika, rekoč, da so to neumnosti.

SDS, NSi in Demokrati

Na desnici se nadaljuje spor med Janšo in predsednikom NSi-ja Matejem Toninom. Janša je nedavno izjavil: "Kar se pa tiče gospoda Tonina, gremo lahko stavit, da je zelo malo možnosti, da bo Tonin vodil Novo Slovenijo na naslednje volitve." Tonin mu je odvrnil: "Kar se pa tiče Janeza Janše – lahko gremo stavit, da je zelo malo možnosti, da bo po naslednjih volitvah predsednik vlade."

Sogovornika pritrjujeta prvaku SDS-a, da se bo vodstvo NSi-ja do volitev zamenjalo, s tem pa bo pokopan tudi spor Janša-Tonin. "Stranka Nova Slovenija bo izbrala človeka, ki bo bolj kompatibilen za povezovanje na desnici in prek pola," je dejal Esih.

Vprašanj je še veliko. Kakšen bo domet Logarjevih Demokratov? Logar na javnomnenjskih lestvicah priljubljenosti kotira visoko. "Ključno vprašanje je to, koga bo gospod Logar še uspel pritegniti k sodelovanju, ki ni iz njegovega dela političnega telesa, torej koga še z leve sredine. [...] Torej, da je sposoben presegati politične pole ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih in na koncu v imenih ljudi, ki jih pritegne. Če bo to uspel, potem je gospod Logar gotovo zelo resni igralec na naslednjih volitvah in bo lahko on tisti jeziček na tehtnici, lahko bodo ravno njegovi poslanci potrebni za sestavo katere koli koalicije. Podobno, kot je bilo z Gregorjem Virantom," je analiziral Haček.

Krajše čakalne vrste, a zakaj?

Predsednik vlade Robert Golob ni vrgel puške v koruzo. Verjame v drugi mandat in stavi na reforme – zdravstveno, pokojninsko, stanovanjsko, ki jih bodo izvedli v zadnjem letu mandata. "Želimo, da ne govorijo besede, ampak govorijo rezultati. [...] Samo v letu 2024 je bilo na področju zdravstva sprejetih več kot 40 različnih pravilnikov, podzakonskih aktov oziroma drugih dokumentov," je dejal o poteku zdravstvene reforme.

Pred dnevi se je premier v intervjuju za N1 denimo pohvalil takole: "Čakalne vrste so se – tukaj govorim o nedopustno dolgo čakajočih – začele krajšati." Še pred tem je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel našteva uspehe vlade: "Nihče od nas ni pričakoval, da nam bo v tako kratkem času uspelo zmanjšati število čakajočih. Še pomembneje pa je, da je zato dejansko padlo število tistih, ki čakajo nedopustno dolgo."

Oba pa sta zamolčala, da se je lani avgusta spremenil pravilnik o upravljanju čakalnih seznamov, eden od 40 dokumentov, s katerimi se je hvalil premier. Z njim so dopustno čakalno dobo pri napotnici zelo hitro s 14 podaljšali na 30 dni. Povedano drugače: ljudje še vedno enako dolgo čakajo, le pozneje so evidentirani kot nedopustno čakajoči.

Mladi zdravniki ministrici in premierju na družbenem omrežju Facebook očitajo laži in manipulacije. Gre za očitno statistično prevaro, so kritični. "Predstavljajte si, da se delavci pri temperaturah nad 25 stopinj pritožujejo. Velja pravilnik, da je v pisarnah dovoljena maksimalna temperatura 23 stopinj. Nato vlada izda odlok, da je dovoljena temperatura 30 stopinj. Še vedno je vsem vroče nad 25 stopinj, ampak predsednik vlade se upa hvaliti, da je težava odpravljena."

"Tukaj so dejansko v igri življenja ljudi in na življenjih ljudi graditi neko volilno kampanjo, iskati volilne glasove s tem, da ne prikažeš stvari celostno, takšne, kot so, pomeni, da tudi onemogočaš prave ukrepe, ki bi dejansko pripeljali k oprijemljivim, ne samo administrativnim rezultatom," je komentirala zdravnica Polona Campolunghi Pegan.

Kako se ta administrativni ukrep kaže v številkah? Po starem sistemu evidentiranja bi imeli 1. septembra lani 150.523 tisoč ljudi, ki bi čakali nedopustno dolgo. Po spremembi pa se je ta številka skoraj prepolovila. Glede na prenovljeno evidentiranje smo imeli tako 1. septembra le še 82.190 čakajočih z nedopustno dolgo dobo.

Nova metodologija gotovo prikaže lepšo statistiko. Ampak, ali kaže tudi realno sliko slovenskega zdravstva? Polovica tistih, ki so čakali nedopustno dolgo, je po spremembi pravilnika praktično čez noč izpuhtela. Lani aprila je z napotnico "zelo hitro" nad dopustno mejo čakalo 29.134 ljudi, sredi marca letos pa le še 16.889. Kako je to mogoče, če pa se skupno število čakajočih na zdravstvene storitve pri nas ni zmanjšalo? Glede na lani se je celo opazno povečalo. Sredi marca letos je z napotnico "zelo hitro" čakalo 54.370 ljudi, lani sredi aprila pa slabih 45.981. Letos torej na zelo nujno zdravstveno storitev čaka skoraj 10 tisoč ljudi več kot lani.

Kako je s plačno reformo

Manipulacijo s podatki je finančni minister Klemen Boštjančič v naši prejšnji oddaji očital zaposlenim v plačni skupini J, ki so po plačni reformi zaradi ukinjenega dodatka prejeli nižje plače. "Upal si bom reči, da ste uspešno zmanipulirali podatke. Vedno se najde primer, kjer ima nekdo nižjo plačo, a je treba ta primer posebej pogledati," je izjavil finančni minister.

"Pri nas v domu smo prejeli nižjo plačo, z mano vred, zagotovo v več kot 50 odstotkih," je prejšnji teden povedala vodja kuhinje v DSO-ju Kočevje Barbara Premrl.

Izjava finančnega ministra je sprožila nov plaz nezadovoljstva: oglasili so se v domu starejših Šiška. "Občutek imamo, kot da se delate norca iz nas. Čeprav minister za finance trdi, da so to posamezni primeri, naj zagotovimo, da ni tako, veliko nas je s tako situacijo. Z veseljem mu ponudimo naše plačilne liste, naj si jih ogleda in naj poskusi preživeti s to plačo."

Finančnega ministra je Tarča še enkrat vprašala, kako na vse to odgovarja. Z ministrstva so sporočili, da so v stiku s Premrlovo iz DSO-ja Kočevje in dodali, da na podlagi posameznih primerov ni mogoče delati zaključkov o reformi kot celoti.