"Premik oz. povezava podnebnih politik z energetskim resorjem se zdi smiselna, saj je energetika pomemben vir emisij, ministrstvo za okolje in prostor kot nosilec podnebnih politik pa v trenutni organizaciji ni imel možnosti oblikovanja in izvajanja teh na področjih, kjer so potrebni največji premiki," so za STA ocenili v Umanoteri. Predvsem pa je bil po mnenju te organizacije skrajni čas, da se podnebje postavi na višjo institucionalno raven kot doslej.
Na drugi strani so za podnebje poleg energetike prav tako pomembni resorji financ, gospodarstva, kmetijstva in infrastrukture oz. prometa. "Zato pričakujemo, da bo nova vlada uveljavila potreben čezsektorski pristop pri izvajanju podnebnih politik in bo boj s podnebno krizo postal horizontalna vsebina te vlade," so zapisali.
Bojan Kumer, kandidat za ministra za podnebje in energijo, je končal podiplomski magistrski študij elektrotehniške znanosti na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Poklicno pot je začel v Elektru Celje, leta 2009 se je zaposlil v družbi Gen-I. V obdobju 2013-2014 je bil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, nato je prevzel vodenje družbe Elektro energija, nato pa bil v času 2018-2020 znova državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, ob zamenjavi vlade marca 2020 pa je spet prevzel vodenje družbe Elektro energija, na čelu katere je še danes.
Alenka Bratušek, kandidatka za ministrico za infrastrukturo, se je rodila se je 31. marca 1970 v Celju, leta 1994 je diplomirala na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, leta 2006 pa magistrirala na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Bila je vodja direktorata za proračun na finančnem ministrstvu in predsednica vlade v času, ko je država morala po finančni krizi sanirati bančno luknjo in javne finance, ter že ministrica za infrastrukturo v času vlade Marjana Šarca. Bila je tudi poslanka, ustanovila je stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, pozneje preimenovano v SAB.
Kumer domač na področju sončnih elektrarn
Bojan Kumer kot predlagani kandidat za ministra je, kot so ocenili, nedvomno domač na področju energetike in še posebej na področju sončnih elektrarn, "kar je ob upoštevanju ogromnega zaostanka na področju razvoja sončne energije v Sloveniji vsekakor prednost". "Če k temu še dodamo izrečene napovedi Goloba, da bodo v tem mandatu naredili maksimalno na področju solarizacije Slovenije, smo (previdno) optimistični," so zapisali. Čas pa bo pokazal, kako uspešna bo realizacija.
Za same podnebne politike pa bodo poleg energetike pomembni tudi resorji financ, gospodarstva, kmetijstva in infrastrukture. "Zato bo pomembno tudi, kakšni kandidati bodo zasedli ministrske položaje v teh resorjih in kako bodo vodili svoje resorje oz. sodelovali z novim ministrstvom," so dodali v Umanoteri.
Od Bratuškove pričakujejo izboljšanje javnega prometa
Ministrstvo za gospodarstvo je z vidika transformacije gospodarstva in industrije v podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo po oceni organizacije doslej delovalo zelo slabo, zato upajo, da bo imel novi minister več posluha in energije za prepotrebno transformacijo industrije. Kritični so tudi do Alenke Bratušek, ki naj bi prevzela resor infrastrukture, ker je v volilnem programu med ključne projekte na prvo mesto postavila 3. razvojno os.
"Namesto dragega projekta, ki bo vodil v še več cestnega prometa, bi bilo treba sredstva usmeriti v ureditev železniške infrastrukture, prednostno v ljubljansko in mariborsko vozlišče, ter razvoj javnega potniškega prometa. S tako količino sredstev bi lahko precej izboljšali kakovost in ponudbo javnega prometa v Sloveniji," so prepričani.
Brežan se bo moral spoprijeti s poplavno varnostjo
Predlaganega ministra za varstvo narave in prostor Uroša Brežana pa v Umanoteri ne poznajo, zato predloga njegovega imenovanja niso mogli komentirati. "Vendar pa lahko ob ukrajinski vojni in pospeševanju razvoja obnovljivih virov v EU in Sloveniji pričakujemo dodatne pritiske tradicionalne energetike na deregulacijo postopkov umeščanja energetskih postrojenj v prostor. Tudi zagotavljanje poplavne varnosti, za kar smo v načrtu za okrevanje namenili približno 300 milijonov evrov, na sonaraven, naravi prijazen način, bo ob trenutnih pristopih zahtevno delo," so izpostavili nekaj izzivov.
Temu navkljub pričakujejo, da bo predlagani kandidat resor vodil na do narave in prostora prijazen način, s konstruktivnim vključevanjem strokovne in splošne javnosti. "Ne nazadnje smo ljudje v koronskem obdobju z dvema večjima državljanskima akcijama pokazali, da nam ohranjena narava predstavlja eno osrednjih vrednot. Tako predlagani minister kot prihodnji predsednik vlade morata to upoštevati pri vodenju," so sklenili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje