Vendar pa onesnaženje niso samo izpušni plini, ki jih lahko zavohamo, in ozon, za katerega lahko okrivimo tudi zunanje, od Slovenije neodvisne vzroke. Bruselj je namreč proti Sloveniji (in devetim drugim evropskim državam) konec januarja sprožil postopek za ugotavljanje kršitev, ker ne izpolnjuje evropskega standarda za kakovost zraka glede koncentracije nevarnih trdih delcev v zraku, ki ji strokovno označujemo z PM10.

Astma, težave s srcem in druge bolezni
Gre za delce, ki jih v zrak večinoma spuščajo industrija, promet in ogrevanje v gospodinjstvih, povzročajo pa lahko resne zdravstvene težave, med njimi astmo, težave s srcem in ožiljem ter pljučnega raka.

»Zamudili smo rok in nismo zaprosili za podaljšanje«
MMC je MOP povprašal, kako se bo država zagovarjala v postopku, ki ga je proti Sloveniji sprožil EU. Na MOP-u, ki nas je po odgovore napotil na Agencijo Republike Slovenije za okolje (Arso), pojasnjuje, da je država zamudila rok za oddajo programov za zmanjšanje koncentracije mejnih vrednosti (ne pojasnjuje pa, zakaj ga je zamudil) in da te programe pospešeno pripravlja. Naj spomnimo, da je bila direktiva EU-ja sicer sprejeta leta 2005. Na Arsu še izpostavljajo, da ima podobne težave večina članic EU-ja, le da so te pravočasno oddale programe in vlogo za odlog doseganja mejnih vrednosti.

Težava »le« ozon in trdi prašni delci
Kljub temu naj bi bila splošna kakovost slovenskega zraka zadovoljiva. Problematični so le ozon in trdi prašni delci. V poletnem času so tako pogoste previsoke koncentracije ozona na Primorskem, kjer poleg tamkajšnjih virov k večjemu onesnaženju prispeva tudi čezmejni prenos iz Padske nižine, ki je med najbolj onesnaženimi območij v Evropi. Vendar pa do preseganja mejnih vrednosti ozona prihaja tudi drugod, pravzaprav po vsej Sloveniji, od dolin pa do vrhov, opozarjajo na Arsu. Vzroki za višje vsebnosti ozona v zraku poleti so sicer tudi naravni: višje temperature in višja lega sonca na obzorju.

Druga težava je onesnaženost s t. i. prašnimi delci, ki predvsem v mestih in ob prometnih cestah presegajo dovoljene količine. "Meritve z mobilno postajo so pokazale previsoke vrednosti tudi na lokacijah, kjer ni stalnih meritev," so za MMC povedali na Arsu.

Sicer pa ministrstvo zagotavlja, da so se koncentracije večine onesnaževal v zadnjih letih (primerjali so jih s stanjem pred 30 leti) zniževale. Ukrepi, ki so pripeljali do izboljšanja kakovosti zraka, pa so bili načrtni in nenačrtni.

Načrtno zmanjšanje …
Tako je v mestih na izboljšanje kakovosti zraka vplival spremenjen način ogrevanja. S prehodom na daljinsko ogrevanje, ogrevanje s plinom, ekstra lahkim kurilnim oljem in s splošno zaostritvijo pogojev za kakovost kurilnega olja so opazno vplivali na kakovost zraka. Emisije so se zmanjšale tudi zaradi sodobnih čistilnih naprav v elektrarnah in industrijskih obratih.

… in sreča v nesreči?
Nenačrten vpliv pa je prinesla ekonomija. Propad nekaterih obratov in industrijskih objektov, ki so bili veliki onesnaževalci, je razbremenil okolje in prispeval k čistejšemu, bolj kakovostnemu zraku.

Promet, promet, promet
Na Arsu kot glavnega onesnaževalca (poleg industrije), ki ga je težko nadzorovati, izpostavljajo promet. Kljub vzpodbudnim rezultatom, ki jih kažejo meritve, namreč ostaja med največjimi onesnaževalci, saj se je raba pogonskih goriv v zadnjih letih povečevala.

Tudi v MOL-u so za MMC potrdili, da je največji onesnaževalec s trdimi delci v prestolnici promet, koncentracija onesnaženja pa glede na meritve ne upada, ampak celo narašča. V mestni občini načrtujejo in že izvajajo številne ukrepe, ki bi zmanjšali onesnaženje, učinek pa je v tem trenutku težko oceniti, saj so samo letos presežene vrednosti trdih delcev v zraku izmerili v okoli stotih dneh. Iz ukrepov (glej okvirček na desni) je jasno, da je glavni faktor, ki lahko vpliva na upadanje onesnaženosti zaradi prometa, v največji meri človeški. Prebivalci mest dobro vedo, kakšen prometni kaos nastane v primeru dežja. Torej, vzemite dežnik in stopite na avtobus, ob lepem vremenu pa se po opravkih odpravite peš ali s kolesom, v avtomobil pa naložite več potnikov (družinskih članov, prijateljev, sosedov), ki se odpravljajo v isto smer.

Več parkirišč P + R
Kljub vsemu pa vse krivde ne gre priprisati le prebivalstvu (mestnem in primestnem), ki za vsak opravek skoči v avtomobil. Parkirišča P + R (parkiraj in se odpelji z avtobusom) na obrobju mesta so namreč že pred osmo zjutraj skoraj v celoti napolnjena, kar po eni strani kaže, da jih je premalo in so premajhna (Ljubljana je pred kratkim odprla šele drugo, v bližini trgovskega centra E. Leclerc na Rudniku), po drugi pa, da državljani ne silijo nujno v mestna središča, ampak jim ni težko parkirati in sesti na avtobus.

P + R (park and ride) ali po slovensko parkiraj in se odpelji so sistemi parkirišč na obrobju mest ob progah javnih prevoznih sredstev, ki jih pozna večina evropskih mest. Prvotni namen parkirišč je razbremeniti parkirišča v središčih mest, kar pa se kaže tudi v izboljšanju kakovosti zraka, saj se zmanjša število avtomobilov v mestnih središčih.