Najbolj vidna sprememba bodo gotovo visoki stanovanjski, kulturni, poslovni, državni in zabaviščni kompleksi. Mestna občina Ljubljana je izdelala prostorski načrt do leta 2025, ki bo močno spremenil podobo slovenskega glavnega mesta, zato že sproža različne odzive.

Po besedah župana Zorana Jankovića bo v Ljubljani v tem letu kar 8 večjih gradbišč v polmeru dobrih 500 metrov. Najbolj se bo spremenil severni del mestnega središča, med Bavarskim dvorom in zdajšnjo železniško postajo, kjer bo zgrajenih nekaj visokih stolpnic, ki bodo ta del mesta spremenile v nekakšen mali Manhattan.

Novosti: Emonika, Severna vrata Bavarski dvor in Kolizej
V sklopu Potniškega centra Emonika bo zrasla skoraj 100 metrov visoka poslovna stolpnica, čez križišče, v kompleksu Severna vrata Bavarski dvor pa kar dve skoraj 70 metrov visoki stolpnici. Če se od Emonike usmerimo proti središču mesta, bo naslednja, kar 74 metrov visoka zgradba zrasla na mestu Kolizeja, ki je še vedno spomeniško zaščiten, projekt pa naj bi stal 180 milijonov evrov.

Spremenila se bo tudi podoba nekdanje Tobačne tovarne
V samem središču mesta nastaja novi Šumi, vreden 50 milijonov evrov. Nedaleč stran bo stare hale nekdanje Tobačne tovarne nadomestilo 9 stolpnic, nekatere bodo imele tudi 20 nadstropij - ta, nekakšen Veliki Manhattan, pa bo stal skoraj 300 milijonov evrov. Močno se bo spremenila tudi širša okolica Emonike. Ogromna sodna palača je ocenjena na 60 milijonov evrov, poleg nje, na t. i. Masarykovem bulvarju, naj bi bila zgrajena 18-nadstropna stolpnica, še ena, kar 65-metrska stavba pa bo del nove soseske ob Vilharjevi cesti.

"Pro et contra" o novem prostorskem načrtu
Nekateri dvomijo o začrtani prostorski viziji Ljubljane. Peter Gabrijelčič poudarja, da od ukinitive ljubljanskega Urbanističnega zavoda leta 1980 stroka ni več ustvarjalec teh vizij. Zato bi morala po njegovem mestna oblast oblikovati ekipo strokovnjakov, ki bi nadaljevala tradicijo ljubljanske gradnje, kot jo je zasnoval profesor Ravnikar.

Zoran Madon iz nepremičninske družbe Metropola pa je povedal, da se Ljubljana s tem urbinastičnim pristopom v smislu razvoja približuje zgledu evropskih mest, in dodal, da moramo v prihodnosti vsekakor težiti k temu, da so stavbe pravzaprav čim višje in da se izrabljajo predvsem vertikalni gabariti.

R. B.