Danes je najsplošnejši pogoj ob starostni upokojitvi dopolnjenih 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Je pričakovati spremembe? Ne, je potrdil državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. Med izhodišči podaljševanja pokojninske dobe ni.

Se pa napovedujejo nove spodbude za delo po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe. Pri tem bo treba ločiti med tistimi, ki želijo delati, in tistimi, ki tega ne morejo. "Poznam 70-letnega profesorja, za katerega si želim, da bi še delal, ker je vitalen in lahko ogromno da. In poznam 55-letnega na videz fizično močnega človeka, prototipa Martina Krpana, ki zjutraj eno uro vstaja iz postelje, ker ne more več delati v skladišču," je ponazoril Feketija.

Sorodna novica "Pokojninski sistem ustvarja reveže"

Sindikati in delodajalci pričakujejo, da bodo izhodišča sledila dogovoru iz bele knjige (več o njej na povezavi levo). Ključni so mehki ukrepi za spodbujanje vstopa na trg dela in podaljševanja ostajanja v zaposlitvi.

Z besedami sindikalista Jakoba Počivavška: "Zato tudi mislim, da so neprimerni predlogi o tem, da nekomu ob izpolnitvi pogojev za upokojitev preneha pogodba o zaposlitvi."

Ministrstvo za javno upravo je namreč predlagalo, da bi se ob izpolnitvi polnih delovnih pogojev delovno razmerje javnemu uslužbencu prekinilo in nadaljevalo, če bi obstajal interes na obeh straneh.

Sicer pa sindikati in delodajalci menijo, da s pokojninsko reformo ni treba hiteti. "Trenutno stanje v pokojninski blagajni je dobro. V zadnjih 10 letih se je stanje samo izboljševalo, črnoglede napovedi OECD-ja se niso uresničile in mislim, da smo si enotni, da kakšno posebno hitenje ni potrebno," je povedal Mitja Gorenšček z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Glede zviševanja starosti je državni sekretar Feketija dodatno pojasnil: povprečna starost ob upokojitvi je 62 let. Glede na projekcije se bo podaljšala do 65. leta, tudi zaradi poznejšega vstopa mladih na trg dela.