Državni zbor se je seznanil z odstopom predsednika vlade Marjana Šarca, s tem pa je prenehal mandat njegovi vladi. Ustava vse do vzpostavitve nove vlade nekdanjemu premierju in ministrom nalaga, da opravljajo t. i. tekoče posle, ki sicer niso popolnoma natančno določeni oz. naj bi se pri opravljanju tekočih poslov izogibalo vsem dejavnostim, ki izstopajo iz normalnega vsakdanjega dela.

Opravljanje vladnih tekočih poslov naj bi presegalo posredovanje novih zakonov državnemu zboru. Lahko pa to vseeno storijo v primerih, ko država v svoj zakonodajni red vnaša EU-zakonodajo ali pa ko gre za interventne zakone, ki so nujno potrebni za preprečitev nepopravljivih ali težko popravljivih posledic za delovanje države.

Slovenija bo novo vlado dobila po novih predčasnih volitvah ali pa se bodo nekatere stranke, ki so pripadale nekdanji vladni koaliciji, pridružile kakšni novi koaliciji. Kar pa je v največji meri odvisno od volje oz. želja največje koalicijske stranke SDS.

Poslancem, čeprav vlada ne more več predlagati novih zakonov, še nekaj časa ne bo zmanjkalo dela, saj v DZ-ju čaka na obravnavo kar nekaj zakonskih predlogov, kot denimo spremembe zakona v orožju, predlog preprečitve privatizacije slovenskih železnic in ponovna ustanovitev naborniškega vojaškega sistema, ki jo predlaga SDS. Naklonjenost drugih poslanskih skupin tej zakonski spremembi bi morda lahko že nakazala, katere stranke si želijo nove vladne koalicije, katere pa predčasnih volitev.

Zmanjševanje čakalnih vrst v zdravstvu

NSi, kot je poročal STA, si želi, da bi do morebitnih predčasnih volitev sprejeli dva njegova zakonska predloga, interventni zakon o čakalnih vrstah v zdravstvu in dopolnitev kazenskega zakonika.

Z ukrepi za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema bi skušal NSi zmanjšati čakalne vrste, tako da bi država začasno z vsemi primernimi izvajalci, tudi zasebniki, sklenila pogodbe, v katerih bo določeno, katere bodo dodatne storitve in pod kakšnimi pogoji jih bodo opravili.

Predlagana zakonska rešitev se nanaša na zdravstvene storitve, pri katerih čakalne dobe presegajo tri mesece pri več kot 75 odstotkih ponudnikov. Storitve bi bile po predlogu NSi-ja plačane iz sredstev zdravstvene blagajne (ZZZS). NSi pa bi z novelo kazenskega zakonika zaostril pregon spolnih zlorab do skrajnosti.

Poslanci bodo, če se ne bodo pred tem odločili za predčasne volitve, premlevali še SDS-ov predlog zakona o vojaški dolžnosti, ki predvideva vojaško obveznost za moške, ki bi vojaški obvezniki postali pri 17 letih. Šestmesečni vojaški rok pa bi predvidoma začeli služiti v letu ob dopolnitvi starosti 19 let. Za alternativo je predlagano civilno služenje vojaškega roka v dobi 12 mesecev.

SDS je znova predlagal spremembe zakona o dohodnini, na podlagi katerega bi se neto plače zvišale z davčno razbremenitvijo, in sicer z zvišanjem splošne dohodninske olajšave na višino, ki je enaka višini denarne socialne pomoči. Zaposleni lahko neobdavčeno zaslužijo 3500 evrov, prejemniki denarne socialne pomoči pa lahko neobdavčeno prejmejo 4826 evrov.

Poslanska skupina SDS-a je predlagala tudi novelo zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu, s katero bi se starostna meja za upravičenost do nadomestila preživnine dvignila iz 18 na 26 let oziroma dokler traja preživninska obveznost.

Preprečitev prodaje tovornega dela SŽ-ja

Verjetno ima manj možnosti za posluh preostalih poslancev kot za predloge morebitnih novih koalicijskih strank novela zakona o družbi Slovenske železnice, ki jo je predlagala Levica.
Z njo želijo preprečiti prodajo deleža tovornega prometa Slovenskih železnic strateškemu partnerju, češkemu tajkunu Danielu Kretinskymu.

Med zakoni, ki bi lahko obtičali v obravnavi v DZ-ju zaradi predčasnih volitev ali pa bi jih zavrgla morebitna nova vladna koalicija, je tudi novela zakona o orožju, s katero se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o nadzoru nabave in posedovanja orožja, ki med drugim dopolnjuje določbe o razvrstitvi vrst orožja v kategorije, postopek izdaje orožnih listin ter o posredovanju pri nakupu in prodaji orožja.

Med zakonskimi predlogi nekdanje vlade, ki ga morajo obravnavati poslanci, je še zakon o Računskem sodišču, ki med drugim predlaga skrajšani revizijski postopek, kadar je potrebna hitra odzivnost, kot tudi širi nabor revidirancev na podjetja, v katerem imajo država, lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava pomemben vpliv.

Poslanci naj bi v bližnji prihodnosti obravnavali predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki naj bi odpravil pomanjkljivosti, ki so se izkazale v praksi.

Na sporedu februarske redne seje pa je tudi ponovna obravnava zakona o izplačilu sredstev nepoučenim imetnikom obveznic in malim delničarjem bank v večinskem državnem lastništvu ter resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030
in deklaracija o podpori varstvu političnih in državljanskih svoboščin v Kraljevini Španiji.