Zagovorniki ljudi, ki delajo v negotovih oblikah dela, nestrpno pričakujejo izpolnitev zavez. Prekarnost ni pravni pojem, prav tako ni opredeljena v nobenem od mednarodnih dokumentov. Profesorica Darja Senčur Peček z mariborske pravne fakultete: "Čisto poenostavljeno rečeno je to tisto delo, ki ni dostojno".

Prekarec je izpostavljen zaposlitveni negotovosti, nizkemu dohodku, vprašanju delovnega časa. Zato enostavne rešitve, kot je prepoved prekarnega dela, ne morejo biti učinkovite.

Poglejmo primer prikritega delovnega razmerja. Imamo osebo, ki bi morala biti zaposleni delavec, pa je formalno samostojni podjetnik. "Mi imamo v zakonu opredelitev, kaj je to delovno razmerje, ampak nekdo, ki je s. p. in želi uveljavljati varstvo kot delavec, mora tožiti na delovnem sodišču in mora dokazovati elemente delovnega razmerja. Dosti lažje bi bilo, takšne so tudi prakse v drugih državah, če bi bila opredeljena domneva," je pojasnila Senčur Peček.

Nova evropska direktiva

Podobna rešitev, ki naslavlja platformne delavce, je tudi del predloga nove evropske direktive. Predsednica sindikata Mladi Plus Tea Jarc: "Vsak, ki dela za platforme, se šteje kot delavec, če pa platforma meni, da ni tako, da gre v resnici za samozaposlene ali neke druge oblike dela, je platforma tista, ki mora to dokazovati".

V sindikatu pričakujejo, da bo Slovenija to rešitev sprejela še pred EU-jem. Poleg tega so se zavzemali za zaposlitev 50 delovnih inšpektorjev, tudi napoved ministrstva o 20 novih zaposlitvah je korak naprej. "Bomo verjeli, ko jih vidimo, res upamo, da bodo 1. januarja ti ljudje že zasedali delovna mesta," je še povedala Jarc.

Na ministrstvu načrtujejo, da bodo v okviru zakona omejili tveganja za prekarnost pri agencijskih delavcih; dosegli boljše standarde na področju izrabe delovnega časa ter olajšali usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja.