Predsednik uprave Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec je v uvodu dejal, da se oktobra zaključuje perspektiva 2015 do 2025. Kot je pojasnil, je sklad v tem času zagotovil 8500 dodatnih javnih najemnih stanovanj, tako da jih je v nacionalni mreži zdaj okoli 33 tisoč. Lani je sklad dokončal gradnjo 513 novih javnih najemnih stanovanj, leto pred tem pa 536. Ob tem je Remec dodal, da so cilji za naslednje desetletje bistveno višji. "V naslednjih letih načrtujemo 20 tisoč javnih najemniških stanovanj, kar pomeni bistveno več, zato je potrebno tudi več denarja in pa predvsem več aktivnih udeležencev," je poudaril Remec. Dodal je, da sklad tako več pričakuje tudi od DSU-ja, ki je prevzel zemljišča od slabe banke, kot tudi od stanovanjskih zadrug in zasebnih investitorjev.

Pojasnil je, da je trenutno v okviru 17 projektov v gradnji oz. sklepnih pripravah nanjo 1934 javnih najemnih stanovanj v vrednosti več kot 400 milijonov evrov. Po njegovih napovedih bo do konca leta v gradnji vsaj polovica od teh stanovanj, preostala pa se bodo začela graditi v prihodnjem letu. "Veliko pozornost trenutno posvečamo trem večjim projektom, ki so trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja," je dejal Remec in pojasnil, da gre za gradnje večjih sosesk.

Med njimi je naštel ljubljanske Glince, ki bodo imele 387 stanovanj, 280 novih stanovanj pa bo v Ljubljani tudi ob Savi, 430 pa jih načrtujejo v Mariboru. "Skupaj skoraj 1100 stanovanj. Pričakujemo, da bomo vsaj v Mariboru in v Ljubljani že letos pridobili gradbeno dovoljenje in začeli gradnjo," je pojasnil Remec. Med drugim je poudaril, da je sklad že pridobil tudi zemljišče za gradnjo 126 javnih najemnih stanovanj v Celju. "Pokrivamo res celotno Slovenijo. S temi stanovanji, ki jih imamo, in pa s temi, ki jih gradimo, verjamem, da bomo praktično povsod zagotovili dovolj stanovanj, razen v glavnem mestu, kjer pa jih nikoli ne bo dovolj," je še dejal Remec.

100 milijonov letno za gradnjo stanovanj

"Stanovanjski sklad ima osrednjo vlogo, ko govorimo o stanovanjski politiki v Sloveniji. To se v prihodnosti nič ne spreminja. Vemo, da je glavni ponudnik stanovanj, tudi največ jih zgradi in s tem razvija temelje za sistem javne stanovanjske gradnje. Predvsem jo dviga na bistveno višjo raven. To vlogo bo imel še naprej in se bo še krepila tudi z našo pomočjo. Sklad je v času prejšnjih vlad opozarjal, da bo kmalu izčrpal lastne finančne zaloge in da se bo gradnja brez državne podpore kmalu zaustavila," je dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in poudaril, da so kot vlada prvič zagotovili obsežna finančna sredstva v višini 100 milijonov letno za prihodnjih 10 let.

"Teh 100 milijonov je temelj nove stanovanjske politike. Teh sredstev ne bo dovolj, ampak je to le delček, ker želimo oblikovati sistem gradnje stanovanj, ki ne bo odvisen od nekih političnih nihanj," je še dodal minister in napovedal, da bo vlada v javno obravnavo prihodnji teden poslala dva zakona, zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj in novelo Stanovanjskega zakona.

Zakonu o financiranju naj bi po ministrovih besedah zagotovil stabilen finančni vir za gradnjo do leta 2035. Z novelo Stanovanjskega zakona pa želijo predvsem občinam in skladom izboljšati pogoje delovanja, torej nasloviti "tiste težave, ki se kažejo na terenu."

Golob: Ne moreš v enem mandatu začeti in končati gradnje

Da je stanovanjska politika ena od osrednjih politik te koalicije in vlade, je pretekli ponedeljek v DZ-ju zatrdil tudi premier Robert Golob. Na očitke opozicije, da se rešitve vpeljujejo prepočasi, je odgovoril, da so v vladi že ob nastopu mandata pojasnili, da želijo na tem področju doseči preboj, za katerega pa da sta potrebna dva mandata. "Zato, ker se ne da drugače, kot da gradiš dva mandata. Ne moreš v enem mandatu začeti in končati gradnje in še zagotoviti denar in zakonski okvir," je dejal Golob.

Ping pong med Mladim forumom in Levico

Mladi forum, torej podmladek koalicijske stranke SD, se je na novinarsko konferenco ministrstva za solidarno prihodnost odzval kritično. Zapisal je, da gre zgolj za "novo poglavje obljub v knjigi neizpolnjenih zavez". Vlado poziva, naj odgovori na slednja vprašanja: zakaj stanovanjski sklad ni že pred tremi leti začel s prevzemom in pripravo državnih zemljišč, ali so urejena kakršna koli gradbena dovoljenja, je bil opravljen razpis za izbiro izvajalca, in kakšna je dejanska časovnica gradnje stanovanj.

Na to se je odzvala stranka Levica. Strinja se, da bi bilo treba za gradnjo nameniti več od trenutnih 251 milijonov, in navaja vire, kjer bi lahko vzeli dodaten denar. Ti so po navedbah Levice med drugim razpis Spirita in obnova stavbe na Litijski. "Ker so v vseh globoko vpleteni člani SD, verjamemo, da lahko hitro pridemo do dogovora, v kolikor za to obstaja volja, da več sredstev namenimo za politike, ki so blizu mladim," so sklenili v Levici.