Ideja odpiranja izobraževalnega procesa ima na Inštitutu Jožefa Stefana (IJS) že kar dolgo brado. Začelo se je pred 15 leti, ko se je porodila ideja, da bi se v okviru proučevanja umetne inteligence oz. obdelovanja podatkov z njo začeli ukvarjati tudi z videoposnetki. Težava je bila, da takrat še ni bilo na voljo tovrstnih baz podatkov, ki jih je danes v izobilju, če pomislimo samo na YouTube. Zato so začeli predavanja na IJS-ju snemati kar sami, jih naložili na svetovni splet, zraven pa razvili še svoj portal.

"Kar naenkrat smo postali zelo zanimivi tudi za druge deležnike, npr. za evropske projekte, kjer je zraven vedno še potreba po razširjanju rezultatov," začetke opiše Mitja Jermol z IJS-jevega centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij. Portal je nenadoma začel preraščati svoje okvire in začele so nastajati povezave z najboljšimi ameriškimi univerzami, kot so MIT in Berkeley, in tudi z evropskimi, ki so na portal začele nalagati svoje vsebine. Portal je leta 2008 dobil tudi eno od dveh Unescovih nagrad world summit award, kjer je zmagal v konkurenci 20.000 aplikacij.

Kako tog šolski sistem narediti prožnejši?
Nekaj let pozneje, leta 2014, je IJS kot potrdilo o pravi usmeritvi dobil tudi Unescovo katedro o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje. Leto pred tem je tudi Evropska komisija izdala priporočilo za odpiranje izobraževanja in Slovenija je to pobudo zagrabila, nadaljuje Jermol. In takrat so odšli do rektorjev univerz, ravnateljev osnovnih in srednjih šol in vrtcev, sestali so se tudi s predstavniki industrije in ministrstva za šolstvo, da bi, kakor pravi Jermol, preverili, ali se da izobraževalni sistem narediti prožnejši.

"Iz tega se je rodila neformalna iniciativa Opening up Slovenia, ki je začela promovirati, preizkušati in uvajati različne projekte oz. poskušati razumeti, kako uvajati nekaj, kar je prožnejše od trenutnega izobraževalnega modela. Del tega procesa so tudi odprti izobraževalni viri (ang. Open Educational Resources). To so viri, ki so javno dostopni na internetu pod ustrezno licenco Creative Commons, zato da lahko nekdo, ki je, recimo, učitelj, vsebino vzame, predela, doda svoj vložek in to vrne v skupnost," Jermol pojasni, kako je iniciativa začela delovati in kakšen je njen namen.

Kažemo pot drugim državam
Open Educational Resources je, tako Jermol, koncept, ki je razširjen po vsem svetu. V zadnjih letih so vlade spoznale, da se da s tem konceptom privarčevati in da gre za kakovostne vire, in so jih zato začele sistematično uporabljati, pojasni. Slovenija je zaradi bogate zgodovine projektov preobrazbe izobraževanja in iniciative Opening Up Slovenia postala ena vodilnih držav v svetu in je leta 2016 prek Unesca dala pobudo, da se vse, kar se v zvezi z odprtim izobraževanjem dogaja po svetu, spravi tudi v konkreten dokument, ki bo državam priporočal, kako naj spreminjajo zakonodajo, da bodo lahko odprle izobraževanje in te politike vpeljale v nacionalne sisteme. Slovenija tako zdaj skupaj z Unescom vodi proces priprave priporočil za 195 držav članic. V drugi polovici septembra bo zato v Ljubljani drugi svetovni Unescov kongres o prosto dostopnih izobraževalnih virih.

"Torej, Slovenija je prva referenčna država na svetu, ki se gre sistematično in celovito preobrazbo izobraževanja. Ena raven so raziskovalno-razvojne dejavnosti, ki jih izvajamo na šolah, univerzah, javnih zavodih, industrijah v povezavi z drugimi partnerji v Evropi in po svetu. Na Institutu Jožef Stefan, recimo, razvijamo orodja in tehnologije za razumevanje vsebin, modeliranje posameznika, personalizacije celovitega izobraževalnega procesa, pa tudi digitalne pomočnike na podlagi umetne inteligence. Na naslednji ravni vse to komuniciramo in združujemo znotraj nacionalne iniciative Opening up Slovenia, ki je vzorčni primer na svetovni ravni, saj je cela država šla v to, da poskusimo razumeti in nato deliti dobre prakse z drugimi državami. Vrsta držav nam že sledi, zato Slovenija tudi formalno na svetovni ravni prek Unesca vodi proces priprave predlogov sprememb zakonodaje in tako prenaša dobre prakse vsem 195 državam članicam Unesca," povzame trenutno stanje Jermol.

Umetna inteligenca tokrat v službi posameznikove rasti
Preobrazba izobraževanja je zagotovo dokaj abstraktna, saj gre trenutno še za proces razvoja povsem novih konceptov. V njegovi osnovi pa je to izobraževanje, ki je dostopno vsem, izobraževanje, ki je zastonj, in izobraževanje, ki je popolnoma prilagojeno posamezniku. Tehnologije in vsebine so na voljo, utemeljuje Jermol, samo uporabiti jih moramo. Vizija je, da bi posameznik lahko prosto prehajal med izobraževalnimi potmi, namesto da se ga spelje v zgolj en "izobraževalni kanal". Če hoče nekdo danes biti potapljač, jutri pa inženir, mu to lahko omogočimo, saj je izobraževalnih virov po vsem svetu dovolj in tudi dobrih praks poučevanja je nič koliko.

Tu lahko priskočita na pomoč računalnik in umetna inteligenca, ki bi poznala posameznikove potrebe in želje in mu ponudila zanj prikrojen izobraževalni program z vsemi potrebnimi znanji znotraj tega programa, ki bi ga sestavila iz različnih virov po svetu, ga skozi proces spremljala, svetovala ter pomagala pri težavah. Tako bi posameznik dobil osebnega pomočnika, kakovostne izobraževalne vire, institucije in programe vse na enem mestu.

Ko se sistem postavi na glavo
Vendar, poudarja Jermol, je to le en del, saj je odprto izobraževanje veliko širši koncept, ki zajema vprašanja, ali odpreti zgolj izobraževalni proces ali pa npr. tudi prostore, kjer se izvaja. Odpira vprašanja vlog, ki jih imajo posamezni akterji, kot so učitelji, učenci, institucije, ministrstva, industrija … znotraj trenutnega sistema. Porodijo se tudi vprašanja, kako nato vrednotiti posamezna znanja (npr. elitne ameriške univerze, ki so izobraževanje ponudile prek spleta, so se morale soočiti z dilemo, kaj za njihovo ekskluzivnost pomeni to, da ima nenadoma njihove certifikate znanja neprimerno večja množica ljudi, ki jih po možnosti sploh niso pridobili sami).

Gre torej za dinamičen sistem, kjer pristop od zgoraj navzdol ne deluje. Namesto tega se preizkusijo različni pristopi in ugotovi se, kateri deluje in kateri ne, pri čemer posamezniki, institucije in celo države z vsega sveta prevzemajo dobre prakse drugih, razloži Jermol. Vse to lahko tehnologija že omogoči, težava so formalni temelji za odpiranje izobraževanja, kar pa je cilj Unescovega kongresa. To bo hkrati priložnost za Slovenijo, da svetu celostno predstavi, kaj počne na tem področju in kaj mu lahko ponudi, pove Gašper Hrastelj, glavni koordinator slovenskega organizacijskega odbora za pripravo kongresa in predstavnik Slovenske nacionalne komisije za Unesco.

"Po naših šolah se delajo izjemne stvari. Vsakič sem presenečen, koliko je inovativnih idej in praks. Ampak tega ali ne znamo ali se bojimo komunicirati med seboj in navzven. Moramo se zavedati, da rigidni izobraževalni sistem, katerega temelje je človeštvo postavilo v 17. stoletju, ne sledi več dinamičnosti in razvoju sedanjosti. Zato je treba zgraditi dinamično okolje, ki bo podpiralo želje in cilje posameznika," opomni. Na vprašanje, kakšen bi bil učni proces, odvrne, da ne ve, saj bi bilo vse čisto ugibanje. "Vem pa, da, če bomo odprli izobraževanje in dali posamezniku možnost, da sledi svojim sanjam, potem bo izobraževalni sistem popolnoma drugačen," odgovori.

Pohvala tudi pristojnim organom
In za to se zdaj uporablja iniciativa Opening up Slovenia – za razvoj, preizkušanje, iskanje in zbiranje dobrih praks, ki ne bi po uvajalnem obdobju zvodenele, ampak bi se obdržale in se nato vtkale v javne politike. Med projekti, ki so obrodili konkretne sadove, navede Moj sanjski stroj, prek katerega poskušajo dijaki, študenti in podjetja uresničiti ideje sanjskih strojev otrok. "Tu gre za popolnoma drugačno vertikalo učenja," pristavi Jermol. Potem je še nadaljevanje projekta iz leta 2002, knjižnice kakovostnih izobraževalnih vsebin, od koder si lahko vsak vzame ali ustvari kakršen koli izobraževalni tečaj. "To lahko stori tudi stroj," pojasni. Tu so še strateški projekti ministrstva za izobraževanje, ki tečejo že vrsto let, kot je bilo računalniško izobraževanje v šolah, pa izobraževanje učiteljev ne samo za uporabo novih tehnologij, temveč tudi za drugačno vlogo, ki jo s seboj prinašajo nove tehnologije. "Te stvari ministrstvo počne super," pohvali sodelovanje s pristojnim organom.

Razvijajo tudi izobraževalnega pomočnika, ki temelji na vrstniškem (peer-to-peer) učenju. "To je umetna inteligenca, ki se s teboj pogovarja in ti postavlja kontekstualizirana vprašanja glede stvari, ki jih ne ve. Nekdo ga bo naučil o matematiki nekaj, nekdo nekaj drugega. Vse pa poteka v naravnem jeziku, ki ga program spremeni v formalno znanje. Recimo, prebere avtorsko zaščiteno knjigo, se iz nje nauči in ponuja znanje popolnoma zastonj - podobno kot učitelj, ki na svoje znanje ne nalepi avtorskih pravic. Če to spojimo z znanjem množic in drugih knjig, imamo kar naenkrat zadevo, ki ve vse. Aplikacija, s katero se igramo, ima trenutno 500.000 konceptov, kar je 150.000 več kot enciklopedija Brittanica in ki jih razume," pojasni. Nastavki so torej narejeni, tehnologije so na voljo, zdaj pa jih sestavljajo skupaj.

Okosteneli ustroj ubija iniciativo
Šole in učitelji so po njegovih besedah zelo odprti za nove predloge, vendar jim trenutni ustroj jemlje preveč časa in postavlja preveč omejitev za uporabo novih pristopov. Zato razvijajo načine in orodja, ki bodo učitelju in institucijam pomagale in jih ne dodatno obremenjevale. Učitelju bi na primer lahko tehnologija vsebino glede na učne priprave dostavila takoj, in to celo za vsakega učenca posebej, ne pa da jo po spletu išče ure in ure.

Seveda so se velika mednarodna podjetja že izrazila zanimale, da bi pri projektih iz iniciative sodelovale. "Opening Up Slovenija odpira tudi možnosti za vlaganja, ker različna podjetja iščejo okolja, kjer se novi koncepti razvijajo in preizkušajo," pristavi Jermol. Kaj pa strah, da bi se po vstopu velikih podjetij sistem zaprl v plačljiv model? Pri tem bo pomembno, da so temelji trdni, se pravi, da so izobraževalni viri odprti, javno dostopni in neplačljivi, doda Jermol. Potem lahko sistem uporabiš v poslovni namen ali pa tudi ne. "Osnovo narediš odprto, dostopno in zastonj za vsakogar. Izpeljanke pa so lahko plačljive," ponazori.

Podjetja torej vidijo, da se na tem področju nekaj dogaja, ni pa še popolnoma jasno, kakšen bi lahko bil poslovni model. "Jaz menim, da bodo podjetja morala v novih konceptih odprtosti tudi nekaj prispevati, in ne samo jemati. Vidimo, da podjetja to razumejo," pristavi, s čimer se strinja tudi Hrastelj in kot primer navede, da je Unescov kongres v Ljubljani sponzoriralo veliko tehnološko podjetje.

"Debata na strani velikih podjetij ni v tem, kako bomo vse to naredili naše, ampak je, kako bomo to skupaj naredili, kakšna je naša vloga v vsem skupaj in kako bomo to vrnili v skupnost," še pojasni.