Da bi se laže odločili, bodo v izobraževalnih ustanovah zanje pripravili predstavitve programov - fakultete bodo bodočim študentom vrata večinoma odprle ob 10. in 15. uri, srednje šole pa večinoma ob 9. in 15. uri.

Za bodoče študente je na voljo 18.895 mest, za dijake 23.440.

Na informativnem dnevu se bodo lahko prihodnji dijaki in študentje podrobneje seznanili z vpisnimi pogoji, s samim poklicem oziroma z delom, možnostmi zaposlovanja in nadaljevanja izobraževanja.

Pozivi k pravilnim odločitvam
Premier Miro Cerar, ki je zjutraj v spremstvu šolske ministrice Maje Makovec Brenčič obiskal Srednjo lesarsko šolo v Ljubljani, je tako bodoče dijake kot bodoče študente ob tem pozval, naj se pri izbiri nadaljnje študijske poti odločajo po pameti in po srcu.

"Ko se odločate za srednjo šolo ali študij na fakulteti, je zelo pomembno, kar sem poudarjal tudi kot profesor na pravni fakulteti, da pri sebi upoštevate dva vidika. Prvi je pamet. Dobro moraš razmisliti, v kakšno smer učenja in kasneje poklica se podajaš, ali imaš osnovno sposobnost in spretnost za to ter ali je poklic perspektiven. Hkrati pa moraš poslušati tudi svoje srce", je dejal premier.

Ob tem je poudaril, da če izbrani poklic človeku ne prinaša zadovoljstva ter vsaj malo veselja in radosti, odločitev zanj ni prava. Zato Cerar mlade spodbuja, da čim prej ugotovijo, kaj jih veseli.

Makovec Brenčičeva pa je mlade pozvala, naj bodo vztrajni in se odločijo, "kakor jim narekuje radovednost in v kar verjamejo" ter da naj ne obupajo, ko se jim bo učenje morda kdaj zdelo odveč. Ob tem je opozorila na pomemben vidik povezovanja teoretičnega s praktičnim znanjem.

Pogumno sprašujte!
Tako kot vsako leto bodo bodočim brucem na informativnih dnevih pomagali študenti oziroma študentske organizacije. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je zanje pripravila brošuro z opisanimi vsemi ljubljanskimi fakultetami in akademijami, ki jih bodo delili na različnih infotočkah. Predstavniki mariborske študentske organizacije bodo pomoč nudili pred samimi fakultetami.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Makovec Brenčičeva je pred informativnimi dnevi obiskovalce pozvala, naj čim bolj izkoristijo vse, kar jim bodo šole v tem času ponujale. Ob tem je pomembno, da naberejo čim več koristnih informacij, na podlagi katerih bodo presodili, kaj si v resnici želijo, je poudarila.

Z novim šolskim letom poskusno uvajanje vajeništva
Največja novost v prihodnjem šolskem letu bo poskusno izvajanje vajeništva, ki ga bodo izvajali v programih mizar, kamnosek, gastronomske in hotelske storitve ter oblikovalec kovin - orodjar. Izvajali jih bodo šolski centri Novo mesto, Slovenj Gradec, Škofja Loka, bežigrajska srednja poklicna in strokovna šola, ljubljanska srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola, izolska srednja šola in Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci.

Trenutno je namreč v proceduri v državnem zboru zakon o vajeništvu, ki v slovenski šolski sistem uvaja dualni sistem izobraževanja. Po njem bodo dijaki, ki se bodo odločili za vajeništvo, del šolanja opravili na šoli, del pa kot praktično usposabljanje pri delodajalcu.

Največ se jih namerava vpisati v srednje strokovne programe
Podatki, ki jih je na podlagi nekaj manj kot 12.500 odgovorov dijakov do sredine januarja zbral Zavod za zaposlovanje RS, kažejo, da se namerava nekaj več kot 39 odstotkov dijakov vpisati v srednje strokovne programe, nekaj manj kot 32 odstotkov pa na gimnazije.

Nekaj več kot 14 odstotkov dijakov se namerava vpisati na nižje in srednje poklicne programe, nekaj več kot 13 odstotkov pa odgovora še ni vedelo. Le nekaj manj kot 0,4 odstotka sodelujočih dijakov šolanja ne namerava nadaljevati, 1,3 odstotka pa jih računa, da bo šolanje nadaljevalo v tujini.

Po podatkih iste raziskave dijaki, ki se vpišejo v programe srednjega strokovnega izobraževanja, največkrat izberejo zdravstveno nego, sledijo strojni tehnik in predšolska vzgoja. Tisti, ki se vpišejo v programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, pa najpogosteje izberejo programe frizer, avtoserviser in računalničar.

Na drugi strani podatki zavoda za zaposlovanje kažejo, da je bilo na trgu delovne sile lani največ prostih delovnih mest na področjih predelovalne dejavnosti, gradbeništva, raznovrstnih poslovnih dejavnosti ter na področju trgovine vzdrževanja in popravila motornih vozil.