Erasmus velja za enega najuspešnejših programov Evropske unije, leta 2015 je program na področju izobraževanja in usposabljanja izkoristilo rekordno število prebivalcev EU-ja. V tujino se je namreč odpravilo kar 678.000 mladih.

Čeprav program Erasmus, ki se je leta 2014 preimenoval v Erasmus +, vsako leto izkoristi skoraj 300.000 visokošolskih študentov in študentk, se program ni začel velikopotezno. Prvo leto, torej leta 1987, je v programu sodelovalo 11 držav, na izmenjavo pa se je odpravilo zgolj 3.200 mladih. Program se je v 30 letih razširil na 33 držav, poleg vseh 28 držav članic Unije v njem sodelujejo še Turčija, Makedonija, Norveška, Islandija in Lihtenštajn. Erasmus + ne omogoča zgolj študija v tujini, ampak tudi usposabljanje, delo in prostovoljstvo. Leta 2015 se je program še dodatno razširil, saj je 28.000 mladim omogočil izmenjavo zunaj omenjenih 33 držav.

Med področji izmenjav prevladuje družboslovje
Vse večje zanimanje za izmenjave ali prakso v tujini vlada tudi v Sloveniji. "Letno prek programa Erasmus + odide v tujino že okoli 2.000 slovenskih študentov, prav toliko tujih pa tudi pride v Slovenijo. V zadnjih 10 letih je na izmenjavo ali prakso v okviru programa Erasmus sicer odšlo že več kot 12.000 slovenskih študentov," je podatke nanizala Urša Bajželj, predstavnica za odnose z javnostmi Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).

Slovenijo je sicer v letu 2015 obiskalo največ študentov iz Španije, Češke in Poljske. Kot so sporočili iz Univerzitetne službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani, se največ slovenskih študentov na izmenjavo v okviru Erasmusa + odpravi v Španijo, Nemčijo, Češko, Poljsko, pa tudi v Turčijo. Med področji izmenjav prevladujeta družboslovje in humanistika, sledita medicina in biotehnika.

Po podatkih Evropske komisije sicer na vrhu lestvice držav pošiljateljic ostajajo Francija, Nemčija in Španija, večino udeležencev programa pa sprejmejo Španija, Nemčija in Velika Britanija.

Večina študentov ima pozitivne izkušnje
"Z gotovostjo lahko trdimo, da je bila za večino študentov, ki so se odločili za Erasmus izmenjavo ali prakso, to pozitivna izkušnja, s pomočjo katere so okrepili svoje strokovno znanje in postali bolj samostojni, samozavestni, izboljšali so svoje znanje tujih jezikov, postali bolj odprti do tujih kultur in tudi bolj strpni, kar jim seveda lahko pride prav pri iskanju zaposlitve," je povedala Bajželjeva.

Razveseljivo je tudi, da tretjini študentk in študentov, ki opravljajo prakso v tujini prek programa Erasmus +, gostiteljsko podjetje ponudi delovno mesto. Kot je pojasnila Bajželjeva si študenti, ki imajo izkušnje iz tujine, "lahko obetajo hitrejše poklicno napredovanje, saj 64 odstotkov delodajalcev prepušča osebju z mednarodnimi izkušnjami večjo poklicno odgovornost". Podobno so poudarili tudi na Študentski organizaciji Slovenije, saj je zaposljivost študentov, ki so bili v tujini, praviloma boljša.

Študenti, ki se odpravljajo na študij v tujino ali na praktično usposabljanje, pa naletijo tudi na težave. "Pogosto se pojavlja težava iskanja namestitev v tujini in integracije študentov v lokalno okolje in družbo. Redkeje se pojavijo težave med samo izmenjavo oziroma so takšne, da jih uspejo reševati. To so sprememba učnih sporazumov, slabša jezikovna usposobljenost, če so predavanja na tuji instituciji v domačem jeziku, neustrezni delovni pogoji," je pojasnila vodja službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani Katja Cerjak. Nekaj težav se sicer po navedbah ŠOS-a pojavi tudi pri priznanju obveznosti: "Sicer vsi pred odhodom v tujino podpišejo učne dogovore, a včasih pride do odstopanj in pozneje težav pri priznavanju."

Študentom morajo na pomoč priskočiti starši
Seveda je študij v tujini cenovno precej velik zalogaj, zato morajo študentom na pomoč pogosto priskočiti tudi starši. Študent sicer prejme mesečno štipendijo, ki pomaga kriti stroške življenja v tujini, vendar kot je povedala Bajželjeva, "tako kot pri vseh evropskih sredstvih velja, da dotacija ne pokrije 100 odstotkov stroškov, zato je vedno potrebna participacija študenta". Bajželjeva sicer ne izključuje, da je eden izmed kriterijev izbora države tudi višina stroškov bivanja v posamezni državi, a ob tem izpostavlja, "da obstajajo kakovostni študiji tako v cenejših kot dražjih državah oziroma dražja država še ne pomeni nujno tudi bolj kakovostnega študija". Prav tako so deprivilegirani študenti upravičeni do dodatka k osnovni mesečni dotaciji. "Ministrstvo je lani prvič namenilo dodatna sredstva za spodbujanje mobilnosti socialno deprivilegiranih študentov in na ŠOS-u upamo, da bo ta mehanizem ostal. Sredstva je prejelo nekaj več kot 200 študentov," je povedala Jelena Štrbac Nemec, predstavnica za odnose z javnostmi Študentske organizacije Slovenije.

Cilj držav EU-ja, torej tudi Slovenije, je do leta 2020 doseči vsaj 20-odstotno mobilnost študentov. Slovenija ima sicer znotraj EU-ja enega najnižjih odstotkov študentov, ki odhajajo na izmenjave. Na vprašanje, kako čim bolj povečati mobilnost slovenskih študentov, Urša Bajželj odgovarja: "En način je zagotovo spodbujanje prek deljenja izkušenj kolegov, ki so že bili na izmenjavi v tujini, drug način, ki pa zahteva sistemske spremembe, pa je umestitev izmenjave kot obvezni del študija. K porastu bi nedvomno pomagalo zvišanje mesečne dotacije bodisi s prispevkom države ali pa spremembami znotraj programa Erasmus +." Tudi na ŠOS-u so kot glavno oviro pri mobilnosti navedli visoke stroške študija v tujini, kar je potrdila tudi raziskava Evroštudent.