Brezplačno izmenjavo v Sloveniji jim omogočajo programi Erasmus+, Erasmus Mundus, Ceepus, bilateralne štipendije in druge oblike sodelovanja. Študenti, ki prihajajo iz držav zunaj EU-ja oziroma iz držav, s katerimi univerza nima podpisanega meddržavnega sporazuma, morajo plačati šolnino.

Na univerzi v Ljubljani bo predavanja poslušalo 1500 tujcev, v Mariboru 575, na Primorskem 140, na univerzi v Novi Gorici pa 100. Zastopane so vse evropske države, seveda pa se pri nas znajdejo tudi tisti z geografsko bolj oddaljenih območij.

Gusejn iz Turkmenistana bo letos študiral na ljubljanski ekonomski fakulteti. Sem je prišel na priporočilo prijatelja, ki je bil pri nas lani. "Povedal mi je veliko lepih stvari o vaši državi, ki sem jih pozneje tudi sam ugotovil pri brskanju po spletu. Odločil sem se za prijavo, sprejeli so me in zdaj sem tu," je dejal. Izobraževanje v Evropi je eden njegovih osebnih dosežkov in čeprav se predavanja začno šele v ponedeljek, lahko že nekoliko primerja slovenski in turkmenistanski šolski sistem. "Doma je vse strožje, na predavanja prideš zgodaj zjutraj, biti moraš točen. Urnik imaš določen, ne moreš sam izbirati predmetov. Pa še več predavanj imamo," našteva.

Pri vključitvi v slovenski prostor in študentsko življenje so tujim študentom v pomoč tako univerza in študenti tutorji kot tudi študentska organizacija. Sicer pa imajo tuji študenti enake pravice kot slovenski: upravičeni so do študentske izkaznice, subvencionirane prehrane in mesečne vozovnice ter nastanitve v študentskih domovih.