Na slovenskih univerzah v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici ter na javnih in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih je za študijsko leto 2015/2016 na voljo 19.013 vpisnih mest za redni in izredni študij.

Za novo študijsko leto je značilno, da so univerze razpisale manj vpisnih mest kot lani - v primerjavi z lanskim letom so visokošolski zavodi tokrat razpisali 1.058 vpisnih mest manj.

Ponekod presežek študentov
Kot vsako leto pa so določeni programi popolnoma zasedeni.

Največji presežek prijav je na ljubljanski akademiji za radio, film in televizijo (AGRFT), kjer so omejitve vpisa in imajo vedno zelo stroga merila in sprejemne preizkuse, ter na likovni akademiji. Velik presežek prijav imata tudi fakulteta za šport in medicinska fakulteta.

Na mariborski univerzi je največ prijav na fakulteti za varnostne vede in filozofski fakulteti ter fakulteti za zdravstvene vede oziroma že tradicionalno tudi na medicinski fakulteti.

Na Primorskem je najbolj priljubljen program predšolske vzgoje na pedagoški fakulteti, sledita prehransko svetovanje (dietetika) na fakulteti za vede o zdravju in biopsihologija na fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.

Največ diplomantov na področju družboslovja
Največ zanimanja je vsako leto za študij medicine, ekonomije, družboslovja in računalništva.

V Sloveniji je v letu 2014 višješolski ali visokošolski študij končalo 18.400 diplomantov, med diplomanti je bilo tako kot v letu prej največ diplomantov družbenih in poslovnih ved ter prava (35 odstotkov). Diplomo iz tehnike, proizvodnih in predelovalnih tehnologij in gradbeništva je pridobilo 16 odstotkov diplomantov, 10 odstotkov pa iz naravoslovnih študijskih programov (znanost, matematika in računalništvo).

Mešani odzivi na bolonjsko reformo
Letos pa mineva deset let od uvedbe bolonjske reforme v slovenskem visokem šolstvu. Reforma je prinesla številne novosti in koristi, pa tudi pomanjkljivosti in težave. Evropski cilj, zgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor je bil po mnenju ministrstva za izobraževanje večinoma dosežen, po mnenju Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) pa je problematična izvedba.

Študenti so od bolonjske reforme pričakovali prenovljene kurikule in zanimive vsebine, dobili pa pogosto zgolj "prepakirane" stare predmete in programe, ki so se celo drastično namnožili, so dejali.

Da je nastalo preveč programov in da je zaradi prehoda na prvi stopnji študija s štirih let na tri leta v programih pogosto preveč učne snovi, se strinja tudi rektor ljubljanske univerze in predsednik rektorske konference Ivan Svetlik, glavna težava projekta bolonjske reforme pa je po njegovem mnenju ta, da država ob povečanju obsega programov teh ni tudi dodatno finančno podprla.

Status prinaša številne ugodnosti
Eno najpomembnejših vprašanj, ki v času študija zanima študenta, pa je vprašanje statusa, na katerega so poleg obveznosti vezane tudi številne ugodnosti.

Študent s statusom tako pridobi pravico do zdravstvenega zavarovanja po starših do 26. leta starosti, pravico do prehrane s študentskimi boni, subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, štipendije, družinske pokojnine, možnosti opravljanja občasnih in začasnih del preko študentskih servisov ter pravico do subvencioniranega bivanja v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo.

Študent ima lahko status, dokler traja posamezni študijski program, pripada pa mu še dodatno leto za ponavljanje letnika ali za vpis absolventskega staža. Možen je tudi prepis, vendar študij skupaj ne sme trajati več let, kot traja študijski program, podaljšan za dodatno leto.

Izredni študij za debele denarnice
Status študenta imajo tudi študenti izrednega študija, ki niso zaposleni ali niso prijavljeni kot iskalci zaposlitve. V Sloveniji izredno študira nekaj več kot šestina vseh študentov, za letnik izrednega študija pa je treba plačati od 2.000 pa tudi 6.000 evrov in več.

V študijskem letu 2013/2014 je bilo vpisanih nekaj več kot 79.000 študentov, od tega nekaj manj kot 66.000 na rednem in nekaj več kot 13.500 na izrednem študiju. Podobno razmerje je bilo v študijskem letu 2014/2015, ko je bilo vpisanih nekaj več kot 74.000 študentov, od tega nekaj več kot 62.500 na rednem in nekaj manj kot 11.500 na izrednem študiju.

Tudi 400 študentov s posebnimi potrebami
V Sloveniji po podatkih študentskih organizacij univerz v terciarnem izobraževanju študira tudi okoli 400 študentov s statusom študenta s posebnimi potrebami. V Društvu študentov invalidov Slovenije ob tem ugotavljajo, da je veliko fakultet zelo dobro prilagojenih potrebam invalidov, tako da jim omogočajo enakovreden študij.

Lahko pridobijo tudi status študenta s posebnimi potrebami, ki ne zajema zgolj gibalno oviranih študentov, ampak vključuje tudi študente z dolgotrajno ali kronično boleznijo ter študente s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, so pojasnili.

Prav možnost pridobitve tega statusa je po mnenju društva največja pridobitev. Fakultete, ki dodeljujejo te statuse, omogočajo študentom invalidom vrsto prilagoditev tako študijskega procesa kot tudi pri opravljanju študijskih obveznosti, kot je daljši čas pisanja izpita, izredni roki, ustni namesto pisni izpit in drugo.

Pomoč za socialno ogrožene študente
Interese študentov in mladih sicer zastopa Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), ki je krovna organizacija študentov v Sloveniji. V sklopu ŠOS-a delujejo študentske organizacije univerz, lokalnih skupnosti (študentski klubi) in visokošolskih zavodov.

Študentske organizacije z raznimi oblikami pomoči pomagajo tudi socialno ogroženim študentom za izboljšanje njihovega položaja. Fundacija študentski tolar lajša socialno stisko ljubljanskim študentom, solidarnostni sklad mariborskim študentom, primorskim študentom v stiski pa pomaga študentski sklad.

Pomoč tudi s štipendijami
V šolskem letu 2014/2015 je bilo v Sloveniji podeljenih 57.335 štipendij. Največ, 78 odstotkov, je bilo državnih štipendij, sledile so Zoisove štipendije s 15 odstotki in kadrovske štipendije z blizu šest odstotki. Štipendijo je prejemalo 45 odstotkov dijakov in 27 odstotkov študentov.

Po podatkih republiškega statističnega urada je povprečna mesečna štipendija v Sloveniji v prejšnjem šolskem letu znašala 151 evrov. Štipendisti srednješolskega izobraževanja so na mesec prejeli povprečno 109 evrov, štipendisti terciarnega izobraževanja pa povprečno 210 evrov.