Začenja se novo študijsko leto. Končni podatek o tem, koliko študentov bo v novem študijskem letu študiralo na slovenskih univerzah, sicer še ni znan, saj vpisi na dodiplomski in podiplomski študij še potekajo.

Na slovenskih univerzah v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici ter na javnih in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih je bilo za študijsko leto 2015/2016 na voljo 19.013 vpisnih mest za redni in izredni študij. V primerjavi z lanskim letom so visokošolski zavodi tokrat razpisali 1.058 vpisnih mest manj.
Kakšne spremembe prinaša novo študijsko leto za študente in kako uspešno država rešuje tako rekoč tradicionalne slovenske težave mladih, ki nastopijo po študiju, stanovanjsko problematiko in zaposlitev, nam je pojasnil predsednik krovne slovenske študentske organizacije - Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Žiga Schmidt.

Začenja se novo študijsko leto. Po čem se najbolj razlikuje od lanskega?
Zaradi demografskih gibanj smo v zadnjih letih priča upadu števila študentov, tudi letos bo predvidoma študiralo nekaj manj študentov, a še vedno okoli polovica generacije. Sicer trenutno ne moremo govoriti o razlikah glede na lansko leto, določene spremembe (predvsem na področju visokošolske zakonodaje) so šele napovedane in vprašanje je, ali bodo uveljavljene že v tem študijskem letu, ki ga začenjamo. Gotovo pa je treba poudariti trend večanja stroškov, povezanih s študijem, ki smo mu priča v zadnjih letih. Poleg življenjskih stroškov se večajo tudi stroški, ki so neposredno povezani s študijem - vpisnine, plačevanje prispevkov za vaje, materiale ipd.

Kateri so bili najbolj pozitivni premiki, tako na študentskem področju v zadnjem letu kot tudi glede statusa mladih v družbi?
Na področju študentov je zagotovo prednost to, da nam je uspelo urediti študentsko delo na način, da mladim prinese tudi formalno priznane delovne izkušnje oz. delovno dobo. V praksi bodo stalne izboljšave še vedno potrebne, a to je bil ključen sistemski premik. Prav tako nas veseli, da se končno začenja tudi zgodba pripravništev, saj je za novo leto obljubljenih okoli 400 plačanih pripravniških mest. Intenzivne so bile tudi dejavnosti na področju ukrepov v sklopu Jamstva za mlade, kjer upamo, da se bodo v prihodnjem letu nadaljevale dejavnosti na področju dejavne politike zaposlovanja mladih.

Vlada je praznovala prvo obletnico delovanja in med svoje največje dosežke je uvrstila upad brezposelnosti med mladimi. Ali brezposelnost med mladimi res upada? Kako uspešen je v resnici program Jamstvo za mlade?
Res je mogoče opaziti upad brezposelnosti med mladimi. Vlada sporoča upad 12,7 odstotka. Podatki zavoda za zaposlovanje pa pravijo, da je bilo konec julija 2015 registriranih brezposelnih 24.770 oseb v starosti od 15 do 29 let (slovenska definicija mladih), kar je za 3.351 oseb oz. 11,9 odstotka manj kot julija 2014. Vendar je to predvsem odraz manjšega priliva mladih v evidenco brezposelnih, za 11,9 odstotka manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. Manj razveseljivo je, da je tudi manjši odliv iz evidence brezposelnih (-6,2 odstotka). Med odjavljenimi je bilo 14.766 brezposelnih oseb v starosti od 15 do 29 let, ki so se zaposlile, kar je za 1.344 oseb oz. 8,3 odstotka manj kot v istem obdobju predhodnega leta. Iste podatke lahko torej razlagamo različno, če pa pogledamo, da se je glede na leto 2014 zaposlilo 8,3 odstotka manj mladih, so ti mnogo manj spodbudni. Jamstvo za mlade (JzM) je nedvomno program, ki prispeva k zaposlovanju mladih, predvsem ukrepi Aktivne politike zaposlovanja (APZ) v obliki subvencij oz. oprostila plačevanja prispevkov delodajalcev. V obdobju od januarja do julija 2015 je bilo 1.162 posameznikov vključenih v APZ za kreiranje delovnih mest. Uspešnost pa težko merimo, saj ne vemo, koliko bi bilo zaposlitev sicer, brez ukrepov (torej ni kontrolnega vzorca). Težava takšnih ukrepov APZ-ja je tudi, da le minimalno vplivajo na ustvarjanje delovnih mest v Sloveniji (torej splošni porast zaposlovanja), po večini torej zgolj vplivajo na zaposljivost tistih, ki jih programi naslavljajo. Le ti so v relativni prednosti pred drugimi, zato se zdaj, tudi zaradi JzM-ja, posledično povečuje delež dolgotrajno brezposelnih starejših. Ravnokar se zato predlaga zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela, kjer se predlaga možnost uveljavljanja začasne spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb.

Ukinjeno je bilo prostovoljno pripravništvo, plačanih pripravništev pa na številnih področjih ni. Zato številni diplomanti ostajajo v nekakšnem začaranem krogu, saj brez pripravništva oz. potrebnih delovnih izkušenj ne morejo do zaposlitve. Kje vidite rešitev?
Kratkoročno vidimo rešitev v spoštovanju Analize pripravništev, ki jo je sprejela Vlada RS, predvsem v delu, ki se nanaša na razpise za pripravnike v socialnem varstvu (100 mest) in na področju vzgoje in izobraževanja (300 mest). Razpisa naj bi bila objavljena v mesecu oktobru. Skupni kadrovski načrt v javni upravi predvideva tudi dodatna mesta za pripravnike/zaposlovanje mladih. Prihajajoči ukrepi iz JzM-ja naj bi reševali tudi težavo zaposlovanja. Srednjeročno vidimo rešitev tudi v prevetritvi zakonodaje na področju pripravništev in strokovnih izpitov ter odpravo teh tam, kjer so nesmiselni, nepotrebni in ne služijo svojemu namenu. Dolgoročna rešitev je kreiranje delovnih mest in polna zaposlenost.

Med ukrepi, ki bi jih morala uvesti vlada, ste v ŠOS-u v preteklosti navedli, da bi morala ponuditi prazna stanovanja v dolgoročne najeme mladim in mladim družinam. Nacionalni stanovanjski program, ki je bil v razpravi v preteklih mesecih, med drugim celo predlaga oblikovanje programa stanovanjskih skupnosti za mlade, ki si želijo samostojnega življenja, hkrati pa so še vedno pripravljeni bivati z vrstniki. Kakšne so po vašem mnenju rešitve za mlade, ki naj bi jih ponudil omenjeni program?
Pilotni projekt stanovanjskih skupnosti za mlade naj bi preverjal model sobivanja mladih in bi temeljil na principih ekonomičnosti, zadružništva/sobivanja, samoorganiziranja, solidarnosti itd. Skupnosti bi bile namenjene večjemu številu mladih na prehodu iz študija na trg dela; torej mladim, ki so npr. izgubili pravice iz statusa študenta in se soočajo s težavami iskanja zaposlitve in osamosvajanja. Projekt je v fazi načrtovanja na MOP-u, kjer tudi z drugimi mladinskimi organizacijami sodelujemo v delovni skupini. Pričakujemo, da bo pilotni projekt zaživel v letu 2016, pozneje pa nudil osnovo za sistemsko implementacijo in širitev stanovanjskih skupnosti. MOP pa s stanovanjskim skladom preverja tudi možnosti za oddajo neprofitnih stanovanj posebej za mlade.

Kar nekaj preteklih ministrov za izobraževanje je želelo sprejeti nov visokošolski zakon. Pod ministrom Jernejem Pikalom so potekala dolgotrajna pogajanja in na koncu je bil dosežen kompromis. Vendar je že njegova naslednica Stanka Setnikar Cankar želela predlagati povsem drugačno zakonsko rešitev. Kaj pričakujete od zdajšnje ministrice Maje Makovec Brenčič in kateri izmed zadnjih zakonskih predlogov je bil po vašem mnenju najustreznejši?
Pri pripravi predloga ministra Pikala smo sodelovali in smo se precej uskladili, čeprav so bile za določene predlagane spremembe potrebne še dodatne razprave in iskanja konsenza, za kar pa je - zaradi konca mandata – zmanjkalo časa. S konceptom ministrice Setnikar Cankar in tudi samim načinom priprave se nismo mogli strinjati. Trenutna ministrica je jasna. Najprej bomo dobili novelo visokošolskega zakona, ki bo uredila določena nujna področja, potem pa bomo iskali konsenz okoli sistemskega zakona. V ŠOS-u menimo, da je sistemski zakon nujen, in to ne zdaj, ampak je bil nujen že pred nekaj leti. Žal pa so politične razmere naredile svoje in visoko šolstvo nikoli ni bila tako visoka prioriteta, ki bi bila nemudoma ob nastopu vlade deležna vse pozornosti. Tudi visokošolski deležniki na urejanje določenih vprašanj gledamo različno, kar zahteva več časa za usklajevanje. Trenutni položaj nam ne ustreza najbolj, saj pomeni, da se sistemski zakon spet odmika za neko obdobje, a se hkrati zavedamo nujnosti zakonske ureditve financiranja. S spremembami, ki naj bi se zgodile na področju kakovosti, pa smo zadržani, že odkar so se ti predlogi prvič pojavili v raznih debatah med deležniki. Menimo (in temu so priča tudi številne visokošolske "afere", ki so odstrle določene globlje, sistemske težave), da naš visokošolski prostor še ni zrel za tako stopnjo avtonomije. Avtonomija brez odgovornosti ne more voditi v kakovost, za katero si v osnovi prizadevamo. Dejavnosti na področju zagotavljanja kakovosti visokega šolstva so večplastne in morajo biti usklajene med univerzami, nacionalno agencijo za kakovost visokega šolstva, sindikati in študenti, če želimo doseči sistemske spremembe in povečati kakovost visokošolskega prostora.

Zaradi dodatnih obdavčitev študentskega dela je propadlo kar nekaj študentskih servisov, zmanjšal naj bi se tudi obseg študentskega dela, kar naj bi posledično pomenilo tudi manj sredstev za ŠOS iz koncesij (v letu 2014 ste na ŠOS-u poslovali z dobrimi 11 milijoni evrov, od tega je kar dobrih devet milijonov iz koncesijskih dajatev). Kako to vpliva na vaše delovanje in kako sicer na življenje povprečnega študenta?
Spremembe so študenti večinoma dobro sprejeli in so jim naklonjeni, saj v zameno za prispevke dobijo priznano delovno dobo oz. delovne izkušnje, kar je bila do zdaj velikokrat ovira za mlade, ko so bili prvi iskalci zaposlitve. Prav tako so določeni delodajalci breme prispevka študenta prevalili nase, kar pomeni, da se višina plačila za študente ni spremenila njim v škodo. Za nekatere se je višina plačila celo dvignila, in sicer s tem, ko se je dvignila minimalna urna postavka. Obseg dela se je, glede na število ur, zmanjšal, glede na znesek izplačil pa niti ne v tako veliki meri. Kaj bo to končno pomenilo za prihodke, tudi na strani ŠOS-a, bomo videli ob koncu leta, ko bomo imeli vse podatke in primerjave. Sredstva, ki jih navajate, so skupna za študentsko organiziranje, in se nato - skladno z določbami Študentske ustave - delijo med ŠOS in entitete, tako da na ŠOS-u za naše delovanje ostane sedem odstotkov sredstev. Ne glede na zadnje spremembe ureditve študentskega dela, imamo na ŠOS-u v zadnjih letih precejšen upad sredstev. Kljub temu skrbimo, da glavnina našega vsebinskega dela ostane nespremenjena in dejavnosti potekajo nemoteno. Določene projekte smo morali nekoliko prilagoditi novim razmeram, iščemo pa tudi partnerje in pokrovitelje. Trudimo se, da se obseg dejavnosti za študente ne bi skrčil, a so tudi entitete morale določene projekte prilagoditi novim finančnim razmeram. V primeru dodatnega upada sredstev pa bi bili prisiljeni v dodatno krčenje dejavnosti, kar gre tako v škodo študentov kot tudi lokalni skupnosti, saj so marsikje prav študentski klubi gonilo dogajanja v kraju.

Katerim dejavnostim je sicer namenjena večina koncesijskega denarja?
Skladno s Študentsko ustavo se sredstva delijo med ŠOS in entitete (ŠOUL, ŠOUM, ŠOUP, ŠO lokalnih skupnosti). Sredstva potem entitete porabijo za svoje delovanje, ki obsega tako vsebinsko delo, predvsem na področjih študijske problematike, študentske sociale, zdravstva, prehrane, pa tudi projektno delo in organizacijo obštudijskih dejavnosti. Skupno - tudi s koncesijskimi sredstvi - letno izvedemo več kot 1.000 projektov z različnih področij, ki se izvajajo na lokalni, nacionalni ali celo mednarodni ravni.