Generalna skupščina ZN-a je leta 1999 razglasila 12. avgust za mednarodni dan mladih zato, da mladi ob tej priložnosti opozorijo na svoj položaj, vlogo in težave, s katerimi se spoprijemajo.

Na probleme mladih v Sloveniji, kjer je bilo do konca lanskega leta 335.499 oseb starih od 15 do 29 let (16,26 odstotka vseh prebivalcev), je z izpustom balonov z zapisanimi neizpolnjenimi obljubami simbolično opozoril Mladinski svet Slovenije (MSS).

"Neizpolnjene obljube, ki smo jih izpostavili, predstavljajo le del nesrečnega opusa z naslovom Slovenska politika in mladi: Saga o izgubljenih priložnostih generacije Y. Konec koncev verjetno ne gre za zaroto proti mladim, ampak problem, ki ga ima slovenska država že več kot deset let. Nedvomno imamo projekte in politike za mlade, ki so zadele žebljico na glavico, a kaj nam pomagajo pretekle zmage ali znanilci lepše prihodnosti, ko pa je večina mladine ujetnik države, ki veliko obljublja in bolj malo realizira. Mladi ne smejo biti več vsakokratna žrtev varčevalnih ukrepov, ampak priložnost za naložbo v boljšo prihodnost," opozarjajo v MSS-ju.

Vlado so pozvali, da na vseh ravneh zagotovi udeležbo mladih v procesih odločanja o zadevah, ki se jih tičejo, ter poskrbi, da bodo vse pristojne institucije zagotovile sodelovanje predstavnikov mladih pri oblikovanju njihovih politik in ustrezno uresničitev sprejetih zavez v finančnem kot v vsebinskem smislu.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je ob mednarodnemu dnevu mladih opozorila na nujnost zagotavljanja ustrezne zdravstvene oskrbe študentov, hkrati pa se zavzela za večjo vključenost mladih v oblikovanje politik in predpisov na področju zdravstva.

Mladi najmanj vključeni v zdravstvene politike
V ŠOS-u ugotavljajo, da je področje zdravja in zdravstvenih politik eno tistih, v katero so mladi najmanj vključeni, na drugi strani pa je primerna zdravstvena oskrba za mlade ključna, dostop do nje pa "zaradi rigidne zakonodaje mnogokrat otežen".

Med neurejenimi vprašanji izpostavljajo ureditev, po kateri študenti, ki študirajo zunaj kraja stalnega prebivališča, v študijskem središču niso upravičeni do (nadomestnega) osebnega zdravnika ali zobozdravnika. Zdravnik jih lahko namreč sprejme le v nujnih primerih.

Prav tako se jim ne zdi dobra ureditev preventivnih, t. i. sistematskih pregledov. "Ti se za študente sicer izvajajo, a niso obvezni, kar se odraža v čedalje manjšem številu študentov, ki se teh pregledov udeležijo," opozarjajo. Zato si želijo, da bi bila skrb za zdravje študentov sistemsko uvedena, ker "bi bil tako vsak posameznik neprekinjeno vključen v sistem preventivne zdravstvene oskrbe ves čas izobraževanja".