Dostop do velike dvorane državnega zbora je za človeka na invalidskem vozičku neoviran. Enako velja tudi za malo dvorano in balkon. Foto: MMC RTV SLO
Dostop do velike dvorane državnega zbora je za človeka na invalidskem vozičku neoviran. Enako velja tudi za malo dvorano in balkon. Foto: MMC RTV SLO
Slepa oseba
V Državnem zboru že imajo izkušnje s slepimi osebami. Foto: EPA

Pojavila so se namreč ugibanja, ali bo avstrijska poslanka Helene Jarmer lahko normalno spremljala razprave in v njih sodelovala, zato nas je zanimalo, kako bi to delovalo v morebitnem slovenskem primeru. Kako bi v slovenskem parlamentu lahko delovala gibalno ovirana, gluhonema ali slepa oseba?

Dostop za invalide skoraj nemoten
Kot so za MMC dejali v Državnem zboru, so leta 2001 namestili dvižno ploščad, tako da imajo gibalno ovirane osebe nemoten vstop do velike in male dvorane DZ-ja ter balkona. Prav tako je eno delovno mesto v veliki dvorani prilagojeno za invalida. Kot so nam pojasnili, so pred kratkim ob dnevu odprtih vrat imeli 15 obiskovalcev na invalidskih vozičkih in jim razkazali poslopje.

A kljub temu SD-jeva poslanka Andreja Črnak Meglič, sicer predsednica državnozborskega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ugotavlja, da bi invalidom težavo predstavljal dostop do višjih nadstropij stavbe DZ-ja.

Izkušnje s slepim že imajo
Je pa Črnak Megličeva dodala, da je prav eden izmed njenih predhodnikov na mestu predsednika odbora oslepel med mandatom, zato mu je DZ dodelil spremljevalca, tudi sodelavci so mu bili v veliko pomoč, prav tako pa so prostor v veliki dvorani prilagodili njegovim potrebam. "Ob specifičnih potrebah, ki so jih zaznali, so mu poskušali priti nasproti s prilagoditvami," nam je še povedala.

Tudi sicer pa je DZ pripravljen na slepe osebe. Nekaj napisov v Braillovi pisavi že imajo, kot zagotavlja Črnak Megličeva, pa bi zagotovili tudi druge stvari, potrebne za nemoteno delovanje morebitnega slepega poslanca, denimo računalnik s posebnim programom.

Na konferencah tudi gluhonemi
Prav tako imajo v DZ-ju že nekaj izkušenj z gluhonemimi osebami. Razložili so nam, da so že imeli nekaj konferenc, na katerih so sodelovali gluhonemi in so jim zato zagotovili tolmača. In tudi ob tem vprašanju nam je Črnak Megličeva dejala, da bi ob izvolitvi gluhonemega poslanca uredili razmere, denimo, postavili indukcijsko zanko (žico, ki obkroža prostor in omogoča optimalen sprejem zvoka naglušnim).

In po tem pojasnilu je še enkrat ponovila: "Menim, da bi v DZ-ju poskušali in tudi zmogli prilagoditve urediti dovolj hitro. Res pa je, da bi se potreba po mnogih prilagoditvah pokazala šele takrat, ko bi takšna oseba v DZ-ju začela delati. Prepričana sem, da bi se vodstvo DZ-ja hitro in ustrezno odzvalo."