Voditeljica oddaje Politično s Tanjo Gobec se je pogovarjala z Asto Vrečko, koordinatorico vladne Levice in ministrico za kulturo ter Matejem Toninom, predsednikom NSi-ja in evropskim poslancem.

Začenjamo predsedovanje v Varnostnem svetu ZN-a, velika zgodba glede na to, kako je bila močna bitka za postati nestalna članica. Kaj so priložnosti, prave agende Slovenije?

Vrečko: Vsekakor je to za našo državo izjemna priložnost, kajti kot predsedujoča država imamo moč in možnost povedati tudi tistih nekaj načelnih stvari in naših stališč, ki drugače niso toliko slišana. Absolutno mora biti naša prva zavezanost iskanje miru in pa tudi čim več agend, realnih, uresničljivih agend, da se konflikti po svetu končajo. Konec koncev smo ena izmed tistih držav, pogumnih držav, ki smo se zavzeli za Palestino, in tudi tista država, ki je bila vedno v zgodovini tako rekoč na pravi strani zgodovine, torej na strani zatiranih, na strani ljudi, otrok, žensk. In to je tisto, kar moramo zavzeti tudi v Varnostnem svetu.

Gospod Tonin, ampak Varnostni svet, na splošno Združeni narodi, kot sem rekla, je načeloma ohromljen – veliki igralci, gleda se ZDA, pa se gleda Rusijo pa Kitajsko itn. Kako naprej, kaj lahko mi storimo tam?

Tonin: Čaka nas predvsem velika odgovornost, da bi poskušali povrniti vsaj del kredibilnosti Varnostnemu svetu. V zadnjem obdobju se praktično vsi večji konflikti urejajo mimo Združenih narodov, kjer stvari urejajo glavni regionalni ali pa globalni igralci in to seveda šibi sam Varnostni svet in pa same Združene narode. Tako da tukaj bo imela Slovenija pomembno nalogo, da poskuša vse te glavne igralce prepričati, da je v korist vseh in v interesu celotnega sveta, da poskušamo te spore in konflikte še vedno urejati znotraj Varnostnega sveta in znotraj Združenih narodov. To pomaga vsem, ker vsi ostali načini so se pokazali, da praktično peljejo v precej razbit svet, ki je poln vojn in nepredvidljivosti.

Če gremo iz tega dela na bolj konkretno, jutri začenja blejski strateški forum. Slišali smo v Dnevniku, prihaja tudi predsednica Evropske komisije. Levica je protestirala, tudi to smo slišali v Dnevniku, proti udeležbi nekdanje izraelske podpredsednice vlade. Kritiki tako v vladi in tudi zunaj pravijo, Levica tukaj igra populistično zgodbo, da niste prebrali vsega življenjepisa te izraelske gostje.

Vrečko: Točno to smo naredili, prebrali smo ta življenjepis in mislim, da je skrajno, skrajno ciničen odgovor vseh vpletenih, da se govori o nekem soočenju mnenj, kot da smo na akademiji, kot da gre to za neke teoretske razprave, medtem pa je že v enem letu umrlo 41 tisoč ljudi v Palestini, od tega večina civilistov, več kot pol žensk in otrok. Vsak dan gledamo bombardiranje sirotišnic, bolnišnic, civilistov. Mislim, to je absolutno nekaj, česar si ne bi smeli privoščiti v 21. stoletju. In da, vesela sem, da je naša vlada priznala Palestino, v Levici se smo se za to borili, odkar smo stopili na politični parket. 10 let. Ampak ni to dovolj.

Ampak vabila tej gostji pa ni umaknila. Razočarani?

Vrečko: Da, seveda, absolutno, pričakovala sem, da bomo vsi stali za našimi besedami, tudi z dejanji. Ni dovolj samo priznanje Palestine, korak naprej je potreben. Korak naprej je to, da se poziva na vsakem koraku k miru in za takojšnje končanje konfliktov, ne pa da se vabi nekdo, ki je bil odgovoren za razseljevanje Palestincev, sodeloval in tudi danes pravzaprav zagovarja uničenje Palestincev.

Gospod Tonin, morda na to izraelsko gostjo, veliko je tega po drugih delih tudi, kje ne sme palestinska stran govoriti, veliko je tega tehtanja, kdo da, kdo ne.

Tonin: Sam vidim blejski strateški forum kot priložnost za dialog, ne za utrjevanje nekih naših političnih pozicij in sporočanja naših političnih sporočil, zato se mi zdi popolnoma logično in naravno, da je bila gospa Cipi Livni povabljena na ta forum, da se bosta lahko pač obe strani soočili, tako palestinska kot tudi izraelska. Za neki dialog je to popolnoma normalno. In tukaj se pač kaže, kako se težave rešujejo, kako se konflikti zapirajo tako, da se dve sprti strani usedeta za isto mizo in se poskušata na diplomatski način dogovoriti o končanju spora. Tukaj se je pokazalo, kar smo trdili tudi že v preteklosti, da smo s priznanjem Palestine zapravili eno lepo diplomatsko možnost, zdaj nas vsaj Izrael ne jemlje več kot poštenega posrednika in to nam bo zdaj tudi škodovalo v Varnostnem svetu Združenih narodov pri predsedovanju. Tako da če želimo resnično priti do miru, potem je edina pot dialog in pogovor.

Ampak pri Palestini, pri priznanju Palestine niste bili proti v NSi-ju, ste bili za, ne pa proti in tudi niste bili med tistimi, ki so želeli posvetovalni referendum, to je bil SDS, tako da tukaj ste se vzdržali, kar zadeva Palestine.

Tonin: Mi smo ves čas opozarjali na to, da kar se dogaja v Gazi, je nesprejemljivo in to trpljenje je treba končati, hkrati smo pa dodajali, da ga ni možno končati s priznanjem Palestine. Kar se zdaj kaže, ker se je konflikt okrepil, preselil se je celo na Zahodni breg in pa na severno fronto s Hezbolahom in smo ves čas opozarjali, da bi bil edini pravi forum Varnostni svet Združenih narodov, kjer bi poskušali z različnimi ukrepi, predvsem za zdaj, doseči prekinitev spopadov. S tem bi dejansko bistveno izboljšali življenjske pogoje ljudi v Gazi.

Vrečko: Če bi mi priznali Palestino že pred časom, tudi gospod Tonin je bil že član vlade v preteklosti in NSi-ja. In če bi to storilo tudi več držav in bi se za to zavzemale, se morda ne bi zgodilo to, kar se dogaja tam. Ampak to, kar se dogaja, ni konflikt, to ni manjši nesporazum, to ni nekje, kjer soočimo mnenja, takšna ali drugačna. To je treba poimenovati s tem, kar je – to, kar se dogaja v Gazi, je genocid in na nas bo, če se temu genocidu ne bomo zoperstavili kot Slovenija z vso svojo zgodovino. Konec koncev je bilo obdobje v zgodovini, ko so bili Slovenci pošiljani v internacijska taborišča, ubiti zaradi svoje narodnosti in če se takrat ne bi uprli, tudi danes ne bi govorili tu slovensko. In prav je in naša moralna dolžnost, da poimenujemo stvari, kot so in da z vsakim korakom preprečimo, kar se dogaja in absolutno bi bilo pravilno preklicati to vabilo.

Morda še stavek ...

Tonin: V tem delu, da je treba trpljenje v Gazi končati, se strinjava, imava pa pač dve različni poti. Oni v Levici so bili prepričani, da bomo to dosegli s priznanjem, jaz sem prepričan, da bi to dosegli z diplomatskimi akcijami v Varnostnem svetu Združenih narodov, kjer bi se morali predstaviti kot pošteni posrednik med obema sprtima stranema, da bi resnično pripomogli k temu, da se doseže premirje.

Vrečko: To se absolutno ne izključuje, jaz verjamem, da bo ena izmed teh stvari, vsaj mora biti, tudi naše predsedovanje v Varnostnem svetu dobro. Konec koncev imamo to priložnost kot predsedujoča država, da naglasimo tudi tiste stvari, ki se so za nas bolj pereče.

Gremo zdaj še na evropska tla. Evropska komisija se sestavlja oziroma predsednica Evropske komisije se pogovarja s kandidati za komisarje. Pogovarjala se je s Tomažem Veselom, ki vemo, je dobil podporo vlade in tudi brez nasprotovanja v parlamentu, zdaj pa so medijski zapisi, pravzaprav ugibanja, da želi žensko kandidatko ali pa celo, da bi obdržala aktualnega komisarja Lenarčiča. Kaj to pove o predsednici Evropske komisije?

Tonin: Ko je bila predsednica izvoljena za na čelo Evropske komisije, je na novinarski konferenci povedala, da bo sestavila spolno uravnoteženo Evropsko komisijo. Zdaj gredo vsi predlogi v smeri, da ji to ne bo uspelo in tukaj gre za njeno kredibilnost. Če v samem začetku ne bo uspela doseči to, kar je obljubila, da bo sestavila spolno uravnoteženo komisijo, potem bo to slab začetek za to komisijo. Zaradi tega je tudi popolnoma razumljiv njen pristop, da zdaj spodbuja države članice, da upoštevajo ta predlog in pošljejo dva kandidata, tako ženskega kot tudi moškega. Zlasti s strani držav, kakršna je na primer tudi Slovenija, ki stavi na feministično zunanjo politiko, bi seveda pričakoval, da bi predlagali tako žensko kot tudi moškega kandidata, ker vse ostalo je drugače samo mrtva črka na papirju in parole, kot na primer, ne vem, ali se spomnite, ko smo v preteklosti kupovali 45 oklepnih vozil, je Levica zahtevala referendum, zdaj ko pa so v vladi, bodo kupili več kot 100 vozil. Eno so besede, drugo je pa realnost.

Vrečko: Tudi temu nasprotujemo.

Gospa Vrečko, ste v vladi Roberta Goloba govorili o kakršnem koli drugem kandidatu, ženski kandidatki, potem ko ste Tomaža Vesela potrdili in je pravzaprav šel že na prvi pogovor v Bruselj?

Vrečko: Mi v vladi nismo imeli pogovorov o kakšnem drugem kandidatu. Pravica največje stranke koalicijske je, da predlaga svojega kandidata, na vladi smo ga potrdili in za zdaj to ostaja kandidat. Gotovo pa je in seveda se mi zdi tudi smiselno, kar tudi predlaga predsednica Evropske komisije, ampak če želi, da države v skladu s tem tudi predlagajo po dva kandidata, bi bilo dobro morda narediti te smernice prej, kajti drugače pa je tudi naša suverenost, da predlagamo, kogar je vlada prej potrdila.