Učiteljev matematike kronično primanjkuje. Foto: MMC RTV SLO/Petra Jerič
Učiteljev matematike kronično primanjkuje. Foto: MMC RTV SLO/Petra Jerič

V petek in soboto so svoja vrata odprle vse srednje in višje šole, fakultete, dijaški in študentski domovi. Mladi so se v srednješolskih in visokošolskih izobraževalnih ustanovah lahko podrobneje seznanili z vpisnimi pogoji, prostori, predmetniki, možnostmi zaposlovanja, poklici … Ker je veliko teh informacij dostopnih na spletu, so prihodnji srednješolci in študenti informativne dneve izkoristili predvsem za neposredno srečanje s tistimi, ki jim lahko ponudijo morda nekoliko bolj osebne informacije ali izkušnje iz prve roke: z dijaki, študenti in profesorji. Mlade je zanimalo tudi obšolsko oziroma obštudijsko življenje.

Za zdaj še dijake, ki pa bodo jeseni v Ljubljani prvič vstopili v predavalnice medicinske fakultete oziroma se za to zanimajo, smo vprašali, ali poznajo stanje v slovenskem javnem zdravstvu. Na ljubljanski pedagoški fakulteti smo preverili, kakšen se zdi danes mladim učiteljski poklic. Stavka zdravnikov in pomanjkanje šolnikov sta namreč v zadnjem letu pereči in izstopajoči temi v slovenski družbi.

Foto: MMC RTV SLO/Petra Jerič
Foto: MMC RTV SLO/Petra Jerič

Med mladimi je še posebej po koncu epidemije koronavirusa, ki se je začela pred slabimi petimi leti in je močno vplivala na zdravstveno obravnavo bolnikov in šolanje na vseh stopnjah, v ospredju predvsem duševno zdravje. Zato smo med prihodnjimi psihologi preverili, kako med seboj povezujejo skrb za duševno blagostanje in proučevanje vedenja, uma, doživljanja, osebnosti in medsebojnih odnosov v okviru študija psihologije, prav tako v Ljubljani.

Polna predavalnica dijakov kaže, da mladi zdravniški poklic dojemajo kot poslanstvo
Da je zdravniški poklic izrednega pomena za dobrobit vsakega posameznika in s tem celotne družbe, se je v praksi pokazalo v petkovi dopoldanski skupni predstavitvi študija medicine in dentalne medicine. V do zadnjega kotička zapolnjeni veliki predavalnici na Korytkovi ulici je dijakinja v prvih vrstah verjetno zaradi slabšega zraka za nekaj minut izgubila zavest, a se je po mirni in strokovni oskrbi vrnila v dvorano. Dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab je v nagovoru poudaril, da je edini pravi razlog za študij medicine pomagati sočloveku. Večkrat je poudaril, da je študij dolgotrajen in zahteven, a da ga je preživelo že več kot sto generacij študentov, ki so našli čas tudi za obštudijsko življenje. Dekan in drugi, ki so nagovorili mlade, se niso opredelili do že več kot eno leto trajajoče stavke sindikata Fides.

Foto: MMC RTV SLO/Petra Jerič
Foto: MMC RTV SLO/Petra Jerič

Dijakinje z Gimnazije Vič

Zala, Ana in Katarina, dijakinje Gimnazije Vič, so se na informativnem dnevu zanimale za dentalno medicino. Trenutnega stanja v javnem zdravstvu podrobno ne spremljajo, prav tako stanja dobro ne pozna študent Mark, ki pravi, da se trenutno posveča le svoji študijski poti. Poudaril je, da razmere v javnem zdravstvu po njegovem mnenju ne vplivajo pretirano na mlade zdravnike in zobozdravnike v času študija. Zalo so nekoliko zaskrbele besede Janje Jan, prodekanje za študijsko področje dentalne medicine, da je trenutno na zavodu za zaposlovanje prijavljena približno polovica letnika – to je okoli 25 doktorjev dentalne medicine.

Bolj pozitivna je bila Ana. “Zdi se mi, da se ves čas stvari zelo spreminjajo. Če se odločimo za ta študij, je to še vseeno vsaj šest let šolanja, v tem času pa se lahko še vse spremeni,” je pojasnila. Vsem trem sogovornicam se zdi zahteven zdravniški poklic poslanstvo, ki ga celo življenje nosiš s sabo. “Dovolj močen moraš biti, da se lahko uspešno spopadaš z vsemi izzivi. Meni se zdi čar tega poklica ravno v tem, da se naučiš soočati z zahtevnimi situacijami in pravilno ravnati, da boš lahko pomagal, ko nekdo drug brez tega znanja in veščin ne bo mogel,” je povedala Katarina, ki se zanima še za študij psihologije, dentalno medicino pa študira njen brat.

Dobro javno šolstvo je ključ

Dobri študenti na fakultetah so posledica dobrega javnega šolstva pred visokošolsko stopnjo.
Da je tudi učiteljski poklic čedalje bolj zahteven, je poudarila dekanja ljubljanske pedagoške fakultete Karmen Pižorn. Vse več učencev ima vedenjske, čustvene ali učne težave, ki jih morajo učitelji naslavljati skupaj s starši, saj so “na istem bregu reke”. Prav to je med drugim po njeni oceni – poleg upada spoštovanja do učiteljskega poklica – eden glavnih razlogov, da se mladi ne odločajo za učiteljski poklic.

Pri tem dekanja posebej izpostavi primanjkljaj učiteljev tehnike. “Kogar zanima tehnika, se odloči za naravoslovni študij, učiteljev za tehniko pa posledično ni, čeprav bi veliko otrok to nujno potrebovalo, ker so ravno v tem dobri,” je pojasnila Karmen Pižorn. Učitelj tehnike in računalništva bi rad postal Jure, ki se bo letos z ekonomske fakultete najverjetneje prepisal na pedagoško. “Veseli me delo z otroki, z njimi sem že imel stik na rojstnodnevnih zabavah. To je verjetno glavni razlog, da razmišljam o učiteljskem poklicu,” je pojasnil in dodal, da ga problematike otrok, ki so čedalje pogostejše, ne skrbijo.

Ko smo se sprehodili med stojnicami, učilnicami in predavalnicami, v katerih se izobražujejo prihodnje generacije učiteljev, zlahka razumemo dekanjine besede, da “Univerza v Ljubljani gradi nove fakultete, pedagoška pa je še daleč od tega, da bi bila na vrsti”, kar med drugim tudi odvrača mlade, da bi se vpisali na to fakulteto. Zakaj se ne vlaga v zastarelo ljubljansko pedagoško fakulteto, na kateri se kalijo tisti, ki z otroki preživijo tudi osem ur dnevno? Karmen Pižorn je pojasnila: “Da nekdo sploh pride do vpisa na katero koli fakulteto, mora prej skozi predšolsko vzgojo, osnovno in srednjo šolo. Nihče ne pomisli, da če pedagoška fakulteta ne bo usposobila dobrega kadra, druge fakultete ne bodo imele dobrih študentov. Vsi tisti poklici, ki so danes morda bolj cenjeni in iskani, so prišli do te točke, ker je delovalo javno šolstvo in je mlade podpiralo pri uresničevanju njihovih potencialov.”

Kakšen je dober učitelj?

Foto: MMC RTV SLO/Petra Jerič
Foto: MMC RTV SLO/Petra Jerič

Pozitivnih zgodb je v šolah zelo veliko, je bila jasna dekanja Pižorn. Še ko je poučevala angleščino v srednji šoli, je za dijaka, ki je mislil, da bo ponavljal letnik ali se celo prepisal prav zaradi angleškega jezika, organizirala posebne inštrukcije. Danes je ta dijak uspešen ravnatelj na slovenski osnovni šoli. Da daš otrokom upanje, da jim lahko uspe, in možnost, da uresničijo svoj potencial, je po besedah Pižornove nagrada tega poklica.

Brina, ki je trenutno v četrtem letniku in bo postala dvopredmetna učiteljica kemije in biologije, je dejala, da rek "Na mladih svet stoji" velja – pri tem pa jih moramo podpreti. “Predvsem si želim biti taka učiteljica, da bo na koncu leta otrok prišel do mene z besedami, da ga ta kemija sicer res ni zanimala, ampak mu je bilo vseeno zelo dobro na mojih urah in se je veliko naučil, čeprav kemija mogoče ne bo njegova nadaljnja pot,” je opisala. V spominu so ji kot najboljši učitelji ostali tisti, ki so bili strogi in organizirani, a človeški in s čutom za otroke.
Kar nekaj Brininih sorodnikov je učiteljev, prav tako sta učitelja Galova oče in mama. Gal je s sošolcem Dominikom na informativni dan na pedagoški fakulteti v Ljubljani prišel iz Prekmurja.

Oba se zavedata, da primanjkuje učiteljev, sploh moških, zato se zanimata za ta poklic. Martin iz Ljubljane pa bo učitelj, ker je vajen dela z otroki – je mentor pri gasilski mladini, pomaga pa tudi v medgeneracijskem centru pri različnih animacijah otrok. Na vprašanje, kakšen bi moral biti dober učitelj, je Gal odgovoril kratko in jasno: “Da ima avtoriteto v razredu, zna vzpostaviti red in svoje meje, ampak ob tem dopušča igrivost med otroki.” Dominik je dodal, da bi moral biti učitelj miren in prijazen, Martin pa, da mora učitelj znati animirati otroke na način, da radi hodijo v šolo.

Žan Lep: “Študenti psihologije so zelo zrele osebe, ki rade razmišljajo”

Sestrični Jana in Hana, ki smo ju srečali v predavalnici Filozofske fakultete na predstavitvi študija psihologije, sta povedali, da je pri mladih duševno zdravje v ospredju, stiske pa so pri mladih čedalje pogostejše. “Najbolj nas nekako skrbi prihodnost – ta pričakovanja, ki jih ima družba od nas. Starši, prijatelji, vsi okoli nas pričakujejo, da bomo izpolnili oziroma uresničili čisto vsa pričakovanja,” je iskreno povedala Jana, a je dodala, da bodo ti pritiski vedno prisotni. Zato je pomembno, da si mladi postavijo svoje cilje in za njimi stojijo. Obe sta poudarili, da je študij psihologije verjetno priljubljen prav zaradi velikega pomena duševnega zdravja, Hana pa je dodala, da se nekateri za študij zagotovo odločijo tudi zaradi osebne rasti.

Foto: MMC RTV SLO/Petra Jerič
Foto: MMC RTV SLO/Petra Jerič

Od leta 2023 Filozofska fakulteta zaradi velikega zanimanja, še bolj pa velikih potreb, vsako leto sprejme 90 novih bodočih psihologov. Da je psihologija med tremi najbolj priljubljenimi študijskimi smermi na Univerzi v Ljubljani, je na letošnji Informativi, sejmu izobraževanja in poklicev, januarja potrdila tudi Sabina Žnidaršič iz visokošolske prijavno-informacijske službe. Da so študenti psihologije posamezniki, ki jih poglobljeno zanimajo ljudje kot celota in medosebni odnosi, a da med seboj niso tekmovalni – kar se večkrat sliši – so na informativnem dnevu pojasnili predstavniki študentskega društva.

Nekakšen mit, da psihologijo študirajo tisti, ki imajo težave z duševnim zdravjem, pa je ovrgel Žan Lep, vodja katedre za socialno psihologijo, ki je mladim obiskovalcem na informativnih dnevih predstavil študij. “Se najde tudi kdo, ki ima težave, ampak je to primerljivo s pojavnostjo v splošni populaciji. Seveda se zgodi, od koder morda ta predstava o psihologih tudi izhaja, da, več kot veš o neki temi, lažje prepoznaš neoptimalne vzorce pri sebi. To, bi rekel, je značilno za študente psihologije, da se začnejo spraševati, kako je nekaj izpostavljeno pri njih samih in v njihovih odnosih. Še z malo več znanja pa ugotovijo, da ni vse tako grozno,” je pojasnil. Študenti psihologije so po njegovih besedah zelo zrele osebe, ki zelo rade razmišljajo in se vključujejo v različne prostovoljske aktivnosti, pri katerih tudi sami aktivno prevzemajo vlogo opore drugim ljudem.