Dostop do zakonitega orožja v Sloveniji ni preprost. Zakon o orožju določa, da je za nabavo in posedovanje orožja potrebno dovoljenje (ustrezna orožna listina), ki ga posameznik lahko pridobi ob izpolnjevanju predpisanih pogojev.

Pogoji za nabavo orožja so, da pri polnoletnem posamezniku ni zadržkov javnega reda, da je zanesljiv, da ima upravičen razlog za nabavo orožja (lov, šport, varnost, zbirateljstvo, iznos), da ima opravljen zdravniški pregled za izpolnjevanje zdravstvenih pogojev za posest ali nošenje orožja ter da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.

Glede na podatke notranjega ministrstva o številu prošenj za izdajo dovoljenj za nabavo orožja zanimanje za nabavo zakonitega orožja med državljani v zadnjih dveh letih narašča. Lani je denimo število dovoljenj za nabavo orožja preseglo število deset tisoč. Najbolj se je povečalo v kategoriji varnost. Nekoliko več je bilo tudi dovoljenj za nabavo športnega in lovskega orožja.

Posameznik, ki želi posedovati orožje, mora najprej pridobiti dovoljenje za nabavo orožja. Po nabavi orožja pa mora orožje registrirati in zaprositi za izdajo orožnega lista ali dovoljenja za posest orožja oziroma druge orožne listine.

Orožni list dovoljuje posamezniku posest in nošenje vpisanega kosa orožja in se izda za lovsko in športno orožje z veljavnostjo dvajsetih let, za varnostno orožje pa z veljavnostjo desetih let, po preteku veljavnosti pa orožni list posamezniku dovoljuje posest orožja brez pravice nošenja in prenašanja.

Kot je navedeno na eUpravi, je razlika med orožnim listom in dovoljenjem za posest orožja tudi v pogojih za nabavo streliva. "Posameznik, ki ima za orožje orožni list, lahko nabavlja strelivo pri trgovcu na podlagi orožnega lista. Posameznik, ki ima za orožje dovoljenje za posest, pa lahko nabavlja strelivo pri trgovcu na podlagi dovoljenja za nabavo streliva," so navedli.

Izdano dovoljenje za nabavo orožja je treba izkoristiti v šestih mesecih, sicer pa ga je treba vrniti upravni enoti, ki je pristojna za izdajo dovoljenja.

Po podatkih MNZ-ja (od leta 2018) v zadnjih letih prevladujejo vloge za nabavo orožja za športne namene, sledita lov in zbirateljstvo, ki pa ga je lani preseglo število vlog za orožje za varnost (734 vlog). Večina vlog je odobrenih, letno je zavrnjenih ali ustavljenih manj kot deset vlog v vsaki kategoriji.

Po podatkih MNZ-ja ima v Sloveniji orožni list in dovoljenje za posest orožja, priglasitveni list ali dovoljenje za zbiranje orožja (do 31. 10. 2023) 45.369 fizičnih oseb, in sicer za 159.509 kosov orožja. Večina tega orožja, nekaj več kot 78.000 kosov, sodi med lovsko orožje. V zadnjih petih letih se je sicer najbolj povečalo število dovoljenj za posest orožja (s 16.560 leta 2018 na 20.266).

Kot je za MMC pojasnil strokovnjak za varnostne vede Miroslav Žaberl, je do povečanega števila izdanih dovoljenj za varnostno orožje fizičnim osebam prišlo zaradi dodatno zrahljanih normativnih okvirov in manj restriktivne politike dodeljevanja orožja za varnost.

Varnostno orožje večinoma nabavljajo policisti

Vzrok za povečano zanimanje za nabavo orožja za varnost je omogočila sprememba orožarske zakonodaje, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše leta 2021, ki je uvedla zakonsko možnost, "da ima posameznik izpolnjen upravičen razlog za izdajo orožne listine za varnostno orožje, če nosi orožje v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih, in če je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za njeno zagotovitev potreboval varnostno orožje tudi zunaj delovnega časa ali po prenehanju delovnega razmerja".

Posamezniki, ki imajo v orožnem listu že registrirano varnostno orožje, pa lahko posedujejo več kosov varnostnega orožja, kot to sicer velja za športno in lovsko orožje.

Vlogi za izdajo orožne listine morajo denimo vojaki ali policisti predložiti potrdilo, ki ga "izda predstojnik državnega organa na predlog neposrednega vodje, iz katerega izhaja, da posameznik nosi orožje v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih, in da zaradi narave dela potrebuje varnostno orožje tudi zunaj delovnega časa ali po prenehanju delovnega razmerja".

Na MNZ-ju so glede vzrokov za večje zanimanje za nakup varnostnega orožja za MMC pojasnili, da dovoljenja za nabavo orožja izdajajo krajevno pristojne upravne enote, zato konkretnih razlogov za izdajo dovoljenja za nabavo varnostnega orožja ne morejo podati. "Ministrstvo za notranje zadeve je pritožbeni organ in je kot tak običajno seznanjen z razlogi, zaradi katerih posamezniku ni bilo izdano dovoljenje za nabavo varnostnega orožja," so zapisali.

Upravne enote, kot smo neuradno izvedeli, so pri izdaji orožnih dovoljenj za nabavo orožja za varnost običajnim državljanom zelo zadržane in ga odobrijo le v izjemnih primerih. Prosilca pristojni uradniki zaslišijo, hkrati mora priložiti tudi ustrezna potrdila, denimo policijske zapisnike, da je njegova varnost res tako ogrožena, da se omogoči nabava orožja. Pri prosilcu za orožje pa morata dejansko ogroženost potrditi tudi dve priči.

Na drugi strani pa naj bi bila izdaja dovoljenja za nakup orožja za varnost vojakom ali policistom bolj kot ne formalnost, če prinesejo potrdila pristojnih nadrejenih oz. dokazila o ogroženosti, ki ga izdaja policija oz. Slovenska vojska.

Portal Necenzurirano je spomladi poročal, da so slovenski policisti v letu 2022 od vodstva policije pridobili kar 550 potrdil za izdajo orožne listine, ki jim je omogočala nakupe orožja v varnostne namene. Večino potrdil pa naj bi podpisal nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj, ki je policijo vodil pod notranjim ministrom Alešem Hojsom.

"Iz vpogleda v dokumentarno gradivo zadev lahko približno podamo podatek, da je bilo v letu 2021 podanih 170, 2022 550 in leta 2023 50 vlog za izdajo potrdil iz naslova upravičenega razloga ogroženosti policistov. Nova določba novele zakona o orožju je določila izjemo pri izkazovanju upravičenega razloga za izdajo orožne listine za varnostno orožje, pri tem pa ni določila obveze vodenja evidence izdanih potrdil, zato jih tudi policija ne vodi," so glede izdaje potrdil policistom za MMC pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU).

Glede števila ogroženih policistov na GPU-ju navajajo, da je v rahlem porastu, čeprav ne izstopa iz večletnega povprečja. "Bolj skrb vzbujajoče je, da so storilci vedno bolj agresivni, nasilni in brezkompromisni pri doseganju svojih ciljev," poudarjajo na GPU-ju.

Le 11 potrdil vojakom

Slovenska vojska (SV) je na drugi strani v zadnjih dveh letih izdala le 11 potrdil vojakom za možnost nabave varnostnega orožja, in sicer štiri v letu 2022 in sedem v letu 2023.

"Potrdila so bila izdana pripadnikom SV, ki so podali prošnjo, nosijo orožje v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih, in so v svoji prošnji z opisom okoliščin predstavili obstoj dejanske nevarnosti ogroženosti oziroma utemeljili, kako in zakaj menijo, da je posameznemu pripadniku ogrožena osebna varnost zaradi njegove narave dela. Če pripadnik pridobi navedeno potrdilo, še ne pomeni, da je dejansko tudi pridobil orožno listino za varnostno orožje. Potrdilo je le ena od prilog, ki jo pripadnik v skladu z zakonom o orožju priloži k svoji vlogi za izdajo orožne listine na pristojni upravni enoti," so navedli na obrambnem ministrstvu.

V zadnjih petih letih odvzetih skoraj 300 kosov orožja

Orožje in orožne listine se lastnikom, kot pojasnjuje MNZ, odvzamejo z uradnim postopkom, ki ga vodi pristojna upravna, če nastopijo zadržki glede javnega reda, zaradi neopravljenega ponovnega zdravniškega pregleda o telesni in duševni zmožnosti za posest ali nošenje orožja ali neopravljenega ponovnega preizkusa znanja o ravnanju z orožjem.

V vseh primerih se lahko orožje odvzame tudi, če oseba z orožjem in strelivom ni ravnala s posebno skrbnostjo, kar se kaže pri njegovi pravilni in strokovni uporabi, nošenju, prenašanju in hrambi ter prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju, pravijo na MNZ-ju.

Orožje lahko brez predhodne odločbe upravne enote zaseže tudi policija, in sicer prepovedano orožje, orožje, za katero posameznik nima orožne listine oz. za katero obstaja sum, da je posameznik z njim storil prekršek zoper javni red in mir ali kaznivo dejanje, ali ga prenaša v nasprotju z zakonskimi določbami.

Lastnik orožja lahko odvzeto orožje dobi nazaj, če upravna enota v roku treh mesecev ugotovi, da zoper lastnika ni bil podan predlog sodniku za prekrške ali kazenska ovadba oziroma da ne obstajajo razlogi za odvzem orožja in orožnih listin po zakonu o orožju.

Odvzeto prepovedano orožje se lahko uniči ali podari v javno korist, odvzeto dovoljeno orožje pa se lahko proda, uniči, podari v javno korist ali onesposobljeno vrne lastniku orožja.

Upravne enote so od začetka leta 2018 do konca letošnjega oktobra odvzele 293 kosov orožja, in sicer 51 osebam orožni list za lov za 166 kosov orožja; sedmim osebam orožni list za šport za 30 kosov orožja; devetim osebam orožni list varnost za 10 kosov orožja; 24 osebam dovoljenje za posest orožja za 73 kosov orožja, dvema zbiralcema za 13 kosov orožja in eni osebi priglasitveni list za en kos orožja.