Državni zbor je v nadaljevanju redne seje obravnaval vladno novelo zakona o orožju, ki v nacionalno zakonodajo prenaša evropsko direktivo o orožju. Z novelo so zadovoljni v koalicijskih SDS-u, NSi-ju in SMC-ju, v delu opozicije pa so bili kritični predvsem do uzakonjanja možnosti nakupa dušilcev zvoka in novega kroga legalizacije nezakonitega orožja.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Božo Predalič pojasnil, da je bil namen evropske direktive preprečiti dejanja terorizma z orožjem, pri čemer se direktiva nanaša tudi na legalno orožje, s katerim pa tovrstna dejanja niso storjena. Slovenija že skoraj tri leta zamuja z realizacijo direktive.

Novelo so pripravili že v vladi Marjana Šarca, epidemija novega koronavirusa pa je njeno obravnavo ustavila. Slovenija zaradi zamude tvega visoke denarne kazni, zato se s sprejetjem novele mudi, je opozoril Predalič. Poudaril je, da direktiva omejuje športne strelce, lovce in tudi trgovce z orožjem, zato je naletela na njihov kritični odziv.

Na junijski seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve so k vladni noveli zakona o orožju potrdili več koalicijskih dopolnil. Pri tem so bili v delu opozicije kritični zlasti do uzakonjanja možnosti nakupa dušilcev zvoka, legalizacije kovinskih teleskopskih palic in bajonetov ter novega kroga legalizacije nezakonitega orožja.

Sorodna novica Novela zakona o orožju ob številnih dopolnilih čez drugo branje na matičnem odboru

Poslanci LMŠ-ja so zato pred današnjo obravnavo vložili dopolnila, ki med drugim določajo, da se za posebno opremo za orožje štejejo tudi dušilci zvoka, pri čemer se ti izjemoma dovoljujejo, če so izdelani tako, da se pritrdijo ali so sestavni del orožja, za katerega je bila izdana orožna listina, je pojasnil Nik Prebil. Takšno rešitev je podprl tudi Predrag Baković (SD).

V Levici so po besedah Nataše Sukič vložili dopolnilo, s katerim bi orožne listine za orožje iz kategorije A iz razloga športa lahko dobili le športni strelci, ki s takšnim orožjem trenirajo in tekmujejo, ne pa tudi strelske organizacije, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe.

Branko Grims (SDS) je dejal, da so na matičnem odboru sprejeta dopolnila prinesla ustrezen kompromis med zahtevami direktive in pričakovanji športnih strelcev, lovcev in drugih. Podprl je tudi dopolnila, ki so jih SDS, NSi in SMC vložili pred sejo, saj po njegovih besedah prinašajo pravno-tehnične izboljšave novele.

Grims je bil kritičen do evropskih poslancev, ki so po njegovih besedah želeli z direktivo nekaj narediti za varnost, a so povzročili težave za strelski šport. Dodal je, da je uvedba direktive v nacionalno zakonodajo nujna in se z njo mudi, a je treba to narediti tako, da ne bi onemogočili strelskega športa, lovstva in zbirateljstva orožja.

Janja Sluga pa je napovedala, da bodo v NeP-u podprli tako vsa dopolnila, ki so pred sejo DZ-ja prišla iz opozicijskih in koalicijskih vrst kot tudi vladno novelo zakona o orožju. Sicer bo DZ o vloženih dopolnilih odločal na petkovem nadaljevanju seje.

Predlogu za proračunsko varovalko v zdravstveni blagajni slabi obeti

DZ se je lotil prve obravnave predloga za dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s katerim želi Levica zagotoviti kritje razlike med prihodki in odhodki v zdravstveni blagajni iz državnega proračuna. Predlog po mnenju koalicije, DeSUS-a, SNS-a in SAB-a ni primeren za nadaljnjo obravnavo, v Levici, SD-ju in LMŠ-ju pa menijo nasprotno.

Javni zdravstveni sistem je v krizi, ker se v njem že 30 let pojavljajo različne oblike "legalizirane korupcije in legaliziranega pretakanja javnega denarja v zasebne žepe", je v predstavitvi predloga dejal Miha Kordiš iz Levice. Predlagana proračunska varovalka v zdravstveni blagajni je po njegovih besedah takšna, kot jo že ima pokojninska blagajna.

Toda vlada po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Alenke Forte ne podpira predloga, ker pri financiranju zdravstvenega varstva ne rešuje dolgoročne stabilnosti. Prav tako ne določa časovnega okna, v katerem bi bil primanjkljaj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) krit iz državnega proračuna. Ne nazadnje ne vsebuje projekcij glede vplivov na fiskalno vzdržnost proračuna, je naštela.

Predlog so v predstavitvi stališč poslanskih skupin poleg Levice podprli v SD-ju in LMŠ-ju. Obseg storitev in njihova kakovost se v zadnjih letih po besedah Željka Ciglerja iz Levice nista spremenila. Pri čemer pa so zniževali cene, odlagali plačila in prenašali vse več stroškov na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je menil.

DZ bo o tem, ali bo obravnavani predlog nadaljeval pot v DZ ali ne, glasoval v petek v okviru glasovanj.

Novela zakona o praznikih in dela prostih dnevih neuspešna

DZ se je seznanil s predlogom novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Po njem bi v spomin na prvi spopad z agresorjem na slovenskih tleh kot državni praznik, ki pa ne bi bil dela prost dan, uvedli 13. maj. Novela iz vrst SNS-a na matičnem odboru ni dobila zadostne podpore, zato se njena zakonodajna pot končuje.

S predlogom novele zakona o praznikih in dela prostih dnevnih so v SNS-u predlagali, da bi 13. maj praznovali kot državni praznik, s katerim bi zaznamovali prvi spopad z agresorjem na slovenskih tleh. Z njim bi se spomnili 13. maja 1941, ko so se trije vodilni tigrovci na Mali gori pri Ribnici spopadli z italijansko vojsko.

To je bil prvi spopad z okupatorjem na slovenskem ozemlju v drugi svetovni vojni, je poudaril Dušan Šiško (SNS). Po njegovih besedah bi z novim državnim praznikom počastili tudi spomin na protifašistično, domoljubno organizacijo TIGR, pri tem pa 13. maj ne bi posegel v praznik dneva upora proti okupatorju, ki ga zaznamujemo 27. aprila.

Marijan Pojbič (SDS) je dejal, da bi si novela zaslužila enotno podporo, saj temelji na zgodovinski resnici in pomenu tigrovcev. Enako je ocenila tudi Tadeja Šuštar (NSi) in poudarila vlogo TIGR-a kot prve protifašistične organizacije na svetu. Drugačna stališča do novele pa je bilo slišati iz dela opozicije.

Po mnenju Jurija Lepa (NeP) in Vojka Starovića (SAB) novela ni utemeljena, saj ni podprta z zgodovinskimi dejstvi in bi v odnos do polpretekle zgodovine vnesla nove delitve. Kritičen je bil tudi Marko Koprivc (SD), po besedah katerega je novela še eden od poskusov izničenja vloge narodnoosvobodilnega boja (NOB).

Da želi novela NOB postaviti na napačno stran zgodovine, je prav tako ocenil Matej T. Vatovec (Levica). Po njegovih besedah si TIGR vsekakor zasluži državni praznik, a z ustrezno izbranim datumom.

Vlada je predlog novele iz vrst SNS-a podprla, proti predlogu pa so se že pred časom izrekli v društvu TIGR - Primorske. Po njihovem mnenju 13. maj nima prave zgodovinske podlage in bi bilo zato novi praznik bolj smiselno povezati s 6. septembrom 1930, ko so ustrelili obsojene bazoviške junake.

Video: Posnetek četrtkovega nadaljevanja seje