Poslanci so redno sejo začeli z obravnavo predloga zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki ga je vlada v DZ poslala po nujnem postopku. Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva med drugim daje podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile od 1. julija do 31. decembra. Med drugim odpira tudi dodatnih 10 specializacij za klinično psihologijo zaradi porasta težav v duševnem zdravju otrok in mladostnikov in uvaja tudi 20-odstotni dodatek na osnovno plačo za tiste, ki bodo za svojo specializacijo izbrali družinsko medicino.

Predlog za eno leto podaljšuje tudi nacionalni razpis za zmanjšanje čakalnih dob, na katerega se bodo lahko prijavili tako javni kot zasebni izvajalci, storitve pa bodo plačane iz rezerv prostovoljnih zavarovalnic, proračuna in sredstev EU-ja. Vrsto storitev, ki se bo izvajala v okviru razpisa, bo določil minister, namenjene pa bodo tistim pacientom, ki bodo ob uveljavitvi razpisa že na čakalni listi in bodo čakali najdlje.

Opozicija izpostavila nujnost krajšanja čakalnih dob

Poslanka SDS-a Anja Bah Žibert je v razpravi opozorila, da imamo javno zdravstvo, ki pa ni vsem dostopno. "Več tisoč ljudi čaka na preglede ali celo posege. Je ljudem pomembno, kako sistemu rečemo, ali jim je pomembno, da pridejo na vrsto? Mislim, da zadnje," je poudarila. Vprašala se je tudi, ali je odgovorno imeti kadrovsko in prostorsko politiko na takšni ravni, da so morali zdravstveni delavci med epidemijo delati na etični pogon.

Kot je poudarila poslanka stranke NSi Iva Dimic, sta podaljševanje čakalnih dob in neuspešno spopadanje z njimi privedli do točke, ko je ukrepanje nujno potrebno. Kadrovsko podhranjenost zdravstvenega sistema je še posebej razgalila epidemija covida-19, zato poslanka pomembno novost vidi tudi pri zahtevanih delovnih izkušnjah za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. Spremembe gredo po njenih besedah naproti mladim specializantom, ki želijo odpreti svojo ordinacijo, zdaj pa so zaradi omejitev bežali v tujino.

Poslanka SMC-ja Mojca Žnidarič se zaveda, da vseh hib zdravstvenega sistema ne morejo rešiti s predlaganim zakonom, ponuja pa nekatere nujne rešitve. Med drugimi je v predstavitvi stališča poslanske skupine poudarila rešitve na področju družinske medicine s finančnimi spodbudami za specializante in financiranje dodatnih specializacij za klinične psihologe.

Opozorila o privatizaciji javnega zdravstva

Medtem ko po mnenju koalicije predlog zakona prinaša nujne rešitve za krajšanje čakalnih dob in kadrovsko krepitev, v delu opozicije opozarjajo pred privatizacijo javnega zdravstva. Poslanec Jani Möderndorfer (LMŠ) je bil kritičen do načina sprejemanja predloga zakona. Zakonske rešitve, sprejete po nujnem postopku, so lahko samo začasne narave, na pa sistemski poseg, je izpostavil in spomnil tudi na opozorila zakonodajnopravne službe DZ-ja. "Zakon ima nekaj dobrih ukrepov, dejstvo je pa tudi, da to ne more biti razlog, da lahko ostale stvari sprejemamo v paketu na zalogo," je dejal Möderndorfer.

Sorodna novica Odbor DZ-ja sprejel predlog zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu

Tudi v poslanski skupini SD-ja menijo, da so nekatere predlagane rešitve dobre, druge pa neprimerne, med drugim predlagani način izvedbe podaljšanja razpisa za skrajševanje čakalnih dob. Kot je dejal Dejan Židan, predlagajo sistem, po katerem bi najprej izkoristili vse kapacitete v javnih zdravstvenih zavodih, nato pri koncesionarjih in šele nato pri zasebnikih. "Kakršno koli drugačno deljenje in kupovanje novih storitev je rušitev javnega zdravstva," je dejal.

Podobno menijo tudi v stranki SAB. "Zasebniki lahko, da se izognejo razkroju javnega zdravstva, sodelujejo le v omejenem časovnem obdobju in z omejenimi finančnimi sredstvi. Rešitev za skrajševanje čakalnih vrst moramo tako nujno iskati najprej v okviru javne mreže izvajalcev zdravstvene dejavnosti in ti bi morali imeti najprej tudi prednost na nacionalnem razpisu," je poudaril poslanec Andrej Rajh.

Opozicijske stranke pred glasovanje predlagajo več dopolnil, katerih bistvo je sprememba izvedbe razpisa za skrajševanje čakalnih dob, pri čemer bi najprej izkoristili vse izvajalce v javni mreži.

Iz sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi se namreč pretežno financiralo podaljšanje razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev nacionalnega razpisa, na katerega bi se lahko enakovredno prijavili vsi z ustreznimi pogoji, kot predlaga vlada.
Zgoraj omenjene stranke predlagajo t. i. kaskadni sistem. S tem bi najprej zapolnili proste zmogljivosti izvajalcev v javni zdravstveni mreži in šele nato zasebnikov. Predlagajo tudi črtanje določbe, ki Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije daje podlago za prenos neopravljenih programov z javnih zdravstvenih domov tudi na zasebnike brez koncesije. V opozicijskih strankah ocenjujejo, da bodo "javnim zavodom ostali vsi stroški dela in poslovanja, ne bo pa več zagotovljenega financiranja programov, kar pomeni, da se bo njihova likvidnostna situacija ponovno močno poslabšala".

Koalicija in državna sekretarka Alenka Forte pa sta na to odgovorili, da državljani storitve potrebujejo takoj.

Opozorila o privatizaciji javnega zdravstva so ponovili v poslanski skupini Levice. Po besedah poslanca Mihe Kordiša ga vlada ne upa prodajati neposredno, posega pa po strategiji, s katero javno zdravstvo izčrpava, zasebno pa nagrajuje, tudi z možnostjo prenosa neizvedenih programov z javnih zavodov na zasebnike. Ker so "odločno na strani javnega zdravstva", bodo v Levici glasovali proti.

Del opozicije bo kljub pomislekom podprl predlog

Po mnenju poslanske skupine DeSUS-a z zakonom na "neki način gasimo požar", ostajajo pa izzivi iskanja rešitev dolgoročno vzdržnega zdravstvenega sistema. Tukaj jih, kot je poudaril poslanec DeSUS-a Branko Simonovič, čaka še veliko dela, pa tudi doseganje soglasja, kakšen zdravstveni sistem si sploh želimo. Ker z zakonom iščejo "interventne rešitve v okviru trenutno mogočega", ga bodo v DeSUS-u podprli, v prihodnje pa želijo dejavno sodelovati pri snovanju reformnih procesov na področju zdravstva.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP) predlogu ne bodo nasprotovali, predvsem ker so predvidene rešitve nujne v pripravah za naslednji val epidemije, med drugim ureditev financiranja testiranja. Ob tem je po mnenju vodje poslanske skupine Janje Sluge na mestu dvom, ali so vsi ukrepi resnično interventne narave, prav tako pogrešajo konkretnejše spodbude za cepljenje. V NeP-u sicer menijo, da zakon ne prinaša potaknjencev, "ki bi bistveno ogrozili nadaljnje delovanje javnega zdravstvenega sistema ali bi omogočili njegovo divjo privatizacijo".

V poslanski skupini SNS-a so kot pametne ocenili rešitve glede družinskih zdravnikov in kliničnih psihologov, bolj kritični pa so do t. i. covidnih dodatkov. "Za enako izpostavljenost bi vsi morali dobiti enak dodatek. Zagotovo pa se ne strinjamo z dodatkom za župane in podžupane," je dejal poslanec SNS-a Jani Ivanuša.

Sorodna novica Predlogu novele zakona o nalezljivih boleznih ob kritikah iz opozicije zelena luč odbora DZ-ja

Na poslanskih klopeh tudi novela zakona o nalezljivih boleznih

Z novelo zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bodo prav tako razpravljali poslanci, pa želi vlada uresničiti odločbo ustavnega sodišča, ki je nekatere dele zakona, povezane z omejevanjem svobode gibanja, združevanja in potovanja ob pojavu nalezljivih bolezni, junija razglasilo za neustavne. Predlog novele to popravlja s podrobnejšo razčlenitvijo posameznih omejitev tako prostorsko kot po posameznih skupinah prebivalstva, med drugim podrobneje opredeljuje pomen okuženega področja in javnega shoda, pred izdajo tovrstnih odlokov pa mora prej pridobiti strokovno oceno NIJZ-ja. Na račun predlaganih ukrepov je bilo iz opozicije slišati več kritik o preširokih pooblastilih vlade pri omejevanju pravic oz. sprejemanju ukrepov.

Novemu interventnemu zakonu za pomoč ob epidemiji se obeta podpora

Sorodna novica Nov interventni zakon. Počivalšek: Ekonomsko smo odlično preživeli epidemijo.

DZ bo v sredo predvidoma potrdil nov interventni zakon za pomoč gospodarstvu ob epidemiji covida-19. Podporo mu v današnji razpravi napovedujejo poslanci strank koalicije, DeSUS in SNS, nasprotovali mu ne bodo niti v večjem delu opozicije, vendar opozarjajo, da so ukrepi, tokrat namenjeni predvsem najbolj prizadetim panogam, prepozni in nezadostni.

Predlog zakona o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 prinaša za skupaj 243,5 milijona evrov pomoči, namenjene predvsem turizmu in povezanim panogam, ki jih je epidemija najbolj prizadela.

V uvodu ga je predstavil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot je dejal, je na splošno stanje slovenskega gospodarstva zelo dobro in obeta hitro okrevanje. A obstaja nekaj panog, ki jih je epidemija še posebej prizadela, zato je vlada namesto devetega protikoronskega zakona pripravila poseben interventni zakon, ta je namenjen predvsem turizmu in z njim povezanim panogam.

Poslanci koalicijskih poslanskih skupin so predlagane ukrepe pozdravili. "Osrednji namen je pomagati tistim delom gospodarstva, ki so jim omejitve za preprečevanje širjenja bolezni preprečile poslovanje in jih tudi najbolj prizadele," je dejala Mateja Udovč (SMC).

Mihael Prevc (NSi) je spomnil, da je DZ do zdaj sprejel že osem protikoronskih zakonov, ki so bili še kako učinkoviti, saj so preprečili povečanje brezposelnosti. Danes obravnavani interventni zakon nekatere od teh ukrepov dopolnjuje ter prinaša nove začasne ukrepe za gospodarstvo in turizem, je dejal.

Marko Pogačnik (SDS) je med poglavitnimi predlaganimi ukrepi navedel podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, pomoč za financiranje regresa za letni dopust podjetjem v najbolj prizadetih panogah, pa tudi pomoč industriji srečanj in dogodkov ter filmski in avdiovizualni industriji. Vsi prebivalci Slovenije bodo prejeli bone, ki jih bo mogoče unovčiti za storitve na področju gostinstva, turizma, športa in kulture.

Podporo zakonu so napovedali tudi v SNS-u in DeSUS-u, v preostalem delu opozicije pa so bili precej kritični, a večinoma ne bodo glasovali proti, saj vendarle prinaša nekaj pomoči. Predvsem si želijo, da bi gospodarsko ministrstvo izpolnilo svoje obljube o izplačilu enkratne pomoči gospodarskim subjektom, ki jim je bilo zaradi vladnih odlokov opravljanje dejavnosti prepovedano.

"Takšna neposredna pomoč bi bila najbolj ekonomična, prizadetim bi omogočila takojšnjo likvidnost za ponovni zagon dejavnosti in nadomestila tisto, kar so zaradi epidemije izgubili," je dejal Marko Bandelli (SAB).

Branislav Rajić (nepovezani) je predlagal še podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do konca tega leta in mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene do 30. septembra, Meira Hot (SD) pa je menila, da bi morali med prejemnike pomoči vključiti tudi kulturni in nevladni sektor.

Najostrejša sta bila Robert Pavšič (LMŠ), ki je vladi očital brezbrižen, celo malomaren pristop k oblikovanju ukrepov, in Primož Siter (Levica), ki je dejal, da pomoč prihaja veliko prepozno. "Delili boste nove bone, to diši po nekakšnem predvolilnem podkupovanju," je dejal Pavšič. Siter pa je glas proti svoje poslanske skupine pojasnil z utemeljitvijo, da zakon ponuja pomoč kapitalu in ne ljudem.

O sprejemu zakona bodo poslanci glasovali v sredo.

Poslanci naklonjeni pomoči kmetom po pozebi

Sorodna novica Katastrofalno stanje v Vipavski dolini: sadja letos ni, pozeba 100-odstotno uničila pridelek

Poslanci so se seznanili s predlogom zakona o ukrepih za odpravo posledic aprilske pozebe v kmetijski proizvodnji. Ta daje podlago za izdelavo končne ocene škode ter za nujne interventne ukrepe za odpravo njenih posledic. Večinoma so poslanske skupine naklonjene, da se pomoč omogoči čim prej.

Cilj predloga zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021 je omogočiti izvedbo ukrepov za pomoč prizadetim zaradi takratnih neugodnih vremenskih razmer.

Sorodna novica Vogršček prazen, kmetje obupani, pristojni iščejo rešitve

Zakon bo uveljavil tudi pravno podlago za pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom v obliki ugodnih posojil za financiranje tekočih stroškov, omogočil bo znižanje oz. odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Rešitve prinaša tudi za kmetije z dopolnilno dejavnostjo predelave sadja.

S predlogom zakona se tudi ureja možnost odpisa obveznosti za vzdrževanje namakalnega razvoda Vogršček za lastnike oz. zakupnike tamkajšnjih kmetijskih zemljišč, ki jim je zaradi sanacijskih del na pregradi Vogršček motena dobava vode.