Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, vlada z novelo odpravlja ustavno neskladnost zakona, ki je bil sicer sprejet leta 1995. Predlog med drugim na novo določa vsebino strokovne ocene, uvaja merila in kazalnike, ki se upoštevajo tako pri njeni pripravi kot tudi v fazi odločanja vlade o sprejemu posameznih ukrepov, ter določa časovne in prostorske omejitve posameznih ukrepov.

Parlamentarna zakonodajnopravna služba (ZPS) je imela na predlog več pripomb. Kot je dejala Špela Maček Avguštin, ZPS kljub zagotovilom vlade, da zlasti spremenjeni 39. člen v celoti obravnava vse ustavno problematične vidike, ugotavlja, da besedilo na več mestih vladi še vedno omogoča arbitrirano odločanje o ukrepih, prav tako ni jasno, ali so vladne odločitve vezane na predloge strokovnih institucij. Prav tako po oceni ZPS-ja predlog novele ne določa pogojev, kdaj je katero pravico dopustno omejiti ali je celo sploh ne zagotavljati.

Na pomisleke ZPS-ja so z dopolnili poskušali odgovoriti tako v koaliciji kot opoziciji – njeni predlogi dopolnil, s katerimi so med drugim želeli vnesti tudi "dodatno varovalko" glede časovne veljavnosti vladnih ukrepov, preden bi ta morala po soglasje v DZ, niso prepričali dovolj članov odbora.

Sorodna novica Ustavno sodišče razveljavilo vladne odloke; Hojs: Gre za politično odločitev

Omejitve gibanja in zbiranja vsakokrat le za 15 dni

So pa člani odbora sprejeli dopolnila strank SDS, NSi in SMC, ki v predlog novele med drugim prinašajo natančnejšo opredelitev ukrepanja v primeru drugih nalezljivih bolezni, ki jih zakon ne določa. Prav tako so sprejeli dopolnilo, da se ukrepi glede omejitve gibanja, zbiranja in prehajanja meje z odlokom odredijo vsakokrat najdlje za petnajst dni. Če vlada podaljša, spremeni, ukine ali uvede ukrep, pa mora pred izdajo odloka pridobiti dopolnjeno strokovno oceno, o ukrepih in strokovnih ocenah pa mora obveščati DZ in javnost. Dopolnilo še določa, da se gibanje na regijo ali občino lahko odredi le v času razglašene epidemije, prav tako to velja za gibanje ob določenih urah v dnevu.

V opozicijskih vrstah so že napovedali, da bodo do seje DZ-ja prihodnji teden, na kateri bodo odločali o noveli zakona, pripravili predlog dopolnila, s katerim bodo poskušali omejiti vladna pooblastila pri sprejemanju ukrepov.

Poudarki o nepredvidljivosti dogajanja in pozivi k previdnosti in natančnosti

Poslanka SDS-a Nada Brinovšek je v uvodnem delu razprave poudarila, da ustavno sodišče neustavnih delov zakona o nalezljivih boleznih ni razveljavilo in da se še naprej uporabljajo do odprave neustavnosti. Po besedah poslanke LMŠ-ja Tine Heferle se sodišče za razveljavitev ni odločilo, ker bi s tem nastala pravna praznina. Sicer pa se ji zdi nedopustno, da bi izvršna seja oblasti imela kakršno koli biankopooblastilo, da samovoljno in arbitrarno omeji človekove pravice.

Po besedah poslanke SDS-a in predsednice odbora Anje Bah Žibert se z novelo določa način, kako zavarovati življenja in zdravje ljudi. Glede očitkov, da bi morali v noveli podrobneje opredeliti, kaj nas čaka, je Bah Žibert opomnila, da si pred letom in pol ni nihče predstavljal, kaj se bo dogajalo danes.

Tudi vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper je poudarila, da vseh situacij ni mogoče predvideti. Kot ključno vidi sporočilo ustavnega sodišča, da je treba biti izjemno previden in natančen pri omejevanju pravic in svoboščin ter da se ne sme zlorabljati situacija. Kot je še dodala, je vlada tista, ki mora sprejeti odgovornost in odločiti, stroka po njenem mnenju ne more odločati.

Sorodna novica Vlada poskuša odpraviti neustavnost zakona o nalezljivih boleznih

Razprava o pomenu pravic in sorazmernosti ukrepov

Vlada sicer mora imeti možnost za hiter odziv, ampak s sorazmernimi ukrepi, je opozoril poslanec SD-ja Dejan Židan. Skrbijo ga tudi ukrepi, ki imajo značilnosti izrednega stanja, in predlagal, da bi vlada morala po enem mesecu za nadaljnje trajanje ukrepov pridobiti soglasje DZ-ja. Kot je dejal poslanec Levice Miha Kordiš, aktualna vlada vidi epidemijo kot priložnost udara na državo, zato vprašanje omejevanja gibanja ni v kontekstu javnega zdravja, ampak represije nad državljani kot političnimi subjekti.

Poslanec stranke SMC Dušan Verbič pa je poudaril, da svoboda gibanja ni absolutna pravica in ni nad vsemi človekovimi pravicami, še posebej ne nad pravico do zdravja med epidemijo. "Vlada mora imeti možnost, da ob nalezljivi bolezni ukrepa hitro in učinkovito," je še dodal.

Tudi poslanka NSi-ja Iva Dimic je dejala, da je pravica biti zdrav ena najvišjih pravic, nalezljive bolezni pa so nepredvidljive, zato upa, da so na podlagi dozdajšnjih izkušenj z novelo konkretizirali potrebne korake za njihovo obvladovanje. Poudarila je še stališče NSi-ja, da je odločbo ustavnega sodišča treba spoštovati.

Da v zakonskem predlogu manjka varovalk, ki bi zagotovile sorazmernost ukrepanja vlade, je sicer kot vabljeni na sejo opozoril tudi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija. Med drugim predlog uvaja mehanizme za hitro in učinkovito odločanje vlade, ne uvaja pa ravnovesij in zavor, da bi se na to hitro in učinkovito lahko odzivali drugi sistemi, denimo sodstvo.

V poslanski razpravi je bilo slišati tudi več pozivov k odločitvi za cepljenje, k temu je pozvala tudi državna sekretarka Forte.