Ustavno sodišče je razsodilo, da so vladni odloki, ki omejujejo gibanje in zbiranje prebivalstva, neustavni, saj je imela vlada pri tem prevelika pooblastila in postavljenih premalo varovalk.

Ustavno sodišče je tako razsodilo, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Tako je odločilo s petimi glasovi proti trem. Posledično so po odločitvi sodišča neustavni tudi epidemiološki vladni odloki, ki so bili sprejeti na tej podlagi. To so omejitev gibanja v nočnem času oziroma policijska ura, prepoved zbiranja na javnih mestih in površinah ter prepoved prehajanja regijskih in občinskih mej.

Odločilo je, da ima ugotovitev neskladnosti učinek razveljavitve. Že končanih prekrškovnih postopkov s tem ne bo mogoče več odpreti. Tisti, ki so prejeli globo npr. zaradi kršenja policijske ure in so jo že plačali, denarja ne bodo mogli zahtevati nazaj. Ob tem bodo odprti postopki z objavo ustavne odločbe ustavljeni. Vsi, ki so bili kaznovani in doslej niso plačali glob, jim tega ne bo treba storiti.

Hojs: Zakon bomo v dveh mesecih spremenili

"Po mojem mnenju gre za politično odločitev, posebej zato, ker si ustavno sodišče pravzaprav ni upalo razveljaviti ničesar. Torej odloki še zmeraj veljajo. Ta člen zakona je sicer razveljavljen, ampak zanimivo, da je na podlagi istega člena zakona v lanskem maju ustavno sodišče že presojalo in ugotovilo, da je odlok, ki je omejeval gibanje med občinami, popolnoma v skladu z ustavo. Na ministrstvu bomo v prihodnjih dneh pripravili temeljito analizo, tako da se bo videlo, kakšne odločbe je ustavno sodišče sprejemalo," se je v Odmevih odzval notranji minister Aleš Hojs.

Kot je napovedal, bodo v predlog novele zakona o nalezljivih boleznih "napisali vse, kar smo se naučili." "Zapisali bomo, da je mogoče omejevati gibanje med občinami in da je mogoče omejevati gibanje ponoči, da je mogoče omejevati različne svoboščine državljanov. Tak zakon bomo sprejeli in v naslednji epidemiji, ki je, upam, nikoli ne bo, zadevo izpeljali tudi skladno s pravniškimi paragrafi," je dejal in dodal, da je dva meseca dovolj dolg rok, da se lahko primerno spremeni zakon.

Vlada se je vedla, "kot da sme početi vse"

Profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Saša Zagorc je pojasnil, da se ustavno sodišče ni odločilo za razveljavitev zakona, saj bi s tem povzročilo pravno praznino in popoln kaos. Prav tako je le ugotovilo neustavnost sicer ne več veljavnih odlokov, in sicer z učinkom razveljavitve, kar bo imelo pomembne posledice na nezmožnost uveljavljanja povračila glob.

Tako kazni, izrečene na podlagi vladnih odlokov, izhajajočih iz zakona o nalezljivih boleznih, ki so že postale pravnomočne in so bile plačane, ostajajo. Ne da se jih spet odpirati, je pojasnil Zagorc. "Taka odločitev tako lahko vpliva samo na še nepravnomočne zadeve," je dodal.

Ustavni pravnik pa vidi težavo v današnjem odzivu predstavnikov vlade na odločitev ustavnega sodišča, ki so se povsem neposrečeno izgovarjali na to, da so zakon sprejele že prejšnje vlade.

Zagorc se zato sprašuje o iskreni pripravljenosti oblastnikov, da bodo zakon o nalezljivih boleznih pravočasno uredili.

Vlada bi morala sodelovati z državnim zborom in zakon pravočasno spremeniti. S tem bi namreč pokazali, da zares vsi spoštujejo ustavo, je dodal in poudaril, da če je bil zakon o nalezljivih boleznih pomanjkljivo napisan v času, ko nismo imeli izkušnje s stoletno epidemijo, se to da še nekako razumeti.

V zadnjem letu, ko pa to izkušnjo še kako občutimo na lastni koži, pa je težko opravičiti nesposobnost politike, da prilagodi zakonske podlage novi realnosti. "Ko si enkrat doživel pandemijo in veš, da je dejansko mogoča, je treba v zakonodaji jasno spodbujati tudi načela pravne države, vključno z načelom zakonitosti. Prav zato, da obstajajo demokratični mehanizmi nadzora nad delom vlade, ki je na tem področju žal pogrnila na izpitu," je še pojasnil.

Opozoril je še, da smo v Sloveniji v letu epidemije covida-19 imeli situacijo, da se je vlada vedla, "kot da sme početi vse". "To pa je nevzdržno. Vloga načela zakonitosti je prav ta, da se vzpostavijo vsebinski okviri, kaj sme vlada početi. V času izrednih razmer se lahko vzpostavijo tudi drugi mehanizmi nadzora nad delom vlade. Mi pa smo dokazano bili v situaciji, ko vlada ni imela dobro kalibriranega kurza," je dejal Zagorc in izpostavil, da to dokazujejo tudi na ustavnem sodišču že razveljavljeni pravni akti.

"Omejevanje gibanja na občine ali prepoved gibanja iz države nista imela nobene zveze s stroko ali realnostjo. To je bil tipičen signal, da je nekaj narobe," je dodal.

Do odprave neskladja se sporne določbe uporabljajo še naprej

Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v dveh mesecih po objavi odločbe ustavnega sodišča v Uradnem listu. Do odprave neskladja pa se ustavno sporne določbe zakona o nalezljivih boleznih uporabljajo še naprej. Kot so zapisali na ustavnem sodišču, so tako odločili, da bi zavarovali zdravje in življenje ljudi, ki bi lahko bili zaradi odsotnosti zakonske podlage v prihodnje ogroženi. Dodali so, da je bil s tem preprečen nastanek še hujšega protiustavnega stanja.

Na odločitev ustavnega sodišča se je prek Twitterja odzval notranji minister Aleš Hojs. Kot je poudaril, "razveljavitev zaradi epidemije učinkuje po dveh mesecih, kar pomeni, da vsi odloki še vedno veljajo". "Pravno smo torej legalno in legitimno ščitili zdravje državljanov," je prepričan minister. Na Twitterju se je odzval tudi premier Janez Janša, ki je s prstom pokazal na stranki SD in LDS, ki sta zakon o nalezljivih boleznih sprejeli leta 1995. Pri tem je izrazil začudenje, da je neustavnost zakona sodišče ugotovilo šele po toliko letih.

Odzivi koalicije in opozicije

V SDS-u po besedah poslanke Alenke Jeraj odločitev ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neustavnost dela zakona o nalezljivih boleznih, spoštujejo, zato si bodo prizadevali, da se neskladje z ustavo odpravi. Jožef Horvat iz NSi-ja meni, da je dva meseca dovolj časa za odpravo neskladja. V SMC-ju pa so presenečeni, da je neskladje ugotovljeno šele po 26 letih.

Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB so izrazile zadovoljstvo ob odločitvi ustavnega sodišča o protiustavnosti vladnih ukrepov. Enotni so si, da vlada epidemijo uporablja sebi v prid, zaradi neustavnih ravnanj pa menijo, da bi morala odstopiti.

Odločitev ustavnega sodišča je pozdravil varuh človekovih pravic Peter Svetina. Odločitev namreč po navedbah njegovega urada odpravlja dvome in pritrjuje pomislekom varuha, ki jih je ob sprejemanju ukrepov tudi sam naslavljal na vlado. Na uradu varuha pričakujejo, da bo odločba ustavnega sodišča izvršena v danem roku in da bodo pri spremembi zakonodaje upoštevani tudi njegovi predlogi.

Prosto odločanje o ukrepih, brez ustreznih varoval

Kot so sporočili z ustavnega sodišča, so pobudniki ustavne presoje izpodbijani zakonski ureditvi med drugim očitali, da vladi podeljuje pooblastilo, da po lastni presoji, brez kakršnih koli zakonskih omejitev in meril, odloča o omejevanju pravic posameznikov, kot so policijska ura, prepoved združevanja, prepoved prehajanja regijskih in občinskih meja. Ustavno sodišče je temu pritrdilo in presodilo, da je izpodbijana zakonska ureditev v neskladju z drugim odstavkom 32. člena in tretjim odstavkom 42. člena ustave, saj vladi prepušča, da po lastni presoji izbira načine in vrste, obseg in trajanje omejitev, s katerimi se tudi zelo intenzivno posega v svobodo gibanja prebivalcev na ozemlju Slovenije.

Prav tako ji prepušča, da v celotnem obdobju nevarnosti širjenja nalezljive bolezni prosto presoja, v katerih primerih, za koliko časa in na kako velikem območju države bo prepovedala zbiranje ljudi na javnih mestih, kjer obstaja po oceni vlade povečana nevarnost širjenja nalezljive bolezni. Ob tem pa tudi ne določa varoval, ki bi lahko omejila prosto presojo vlade, kot sta dolžnost posvetovanja in sodelovanja s stroko ter obveščanje javnosti o okoliščinah in strokovnih stališčih, ki so pomembna za odločanje o ukrepih.

Iz zakona bi moral biti razviden namen ukrepov in pogoji za ukrepe

Po opozorilih ustavnega sodišča izvršilna oblast ne sme izvirno urejati vprašanj, ki spadajo na področje zakonodajnega urejanja. Kadar zakonodajalec izvršilno oblast pooblasti za izdajo podzakonskega predpisa, mora prej v temelju sam urediti vsebino, golo pooblastilo izvršilni oblasti, ki ni dopolnjeno z vsebinskimi merili, pa po mnenju sodišča ni v skladu z ustavnim redom.

Splošni akt, s katerim se neposredno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine nedoločenega števila posameznikov, je namreč lahko le zakon. Ob tem mora biti v zakonu določen ali iz njega jasno razviden namen ukrepov, poleg tega mora zakon dovolj natančno opredeliti dopustne načine oziroma vrste, obseg in pogoje omejevanja svobode gibanja ter pravice do zbiranja in združevanja ter druga ustrezna varovala pred arbitrarnim omejevanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin.