Dva meseca pred evropskimi volitvami kampanja, čeprav se uradno še ni začela, že poteka. Ena od ključnih tem so migracije, pri čemer je slovenska desnica izkoristila sklep vlade o začasnih azilnih domovih in negodovanje ter negotovost tamkajšnjih prebivalcev. Danes je bilo v Središču ob Dravi vodstvo SDS-a. Medtem ko so stranke desnice že potrdile kandidatne liste in se podale v boj za volivce, se na levem polu še preštevajo in iščejo ključne ljudi.

V studiu so bili kandidati za evropske volitve: Matjaž Nemec, Matej Tonin, Irena Joveva, Luka Mesec in Franc Breznik. Na povezavi je bil tudi Zoran Stevanović, predsednik neparlamentarne Resnice, ki se te dni spopada z očitki o spornih povezavah z izgnanim ruskim diplomatom.

Nezadovoljstvo zaradi migracij

Sorodna novica Na Obrežju proti azilnemu domu protestiralo tisoč ljudi

Sorodna novica Občini Središče ob Dravi in Brežice napovedali upravni spor glede azilnega doma

V občinah Brežice in Središče ob Dravi nasprotujejo postavitvi začasnih azilnih domov, poroča novinar Žan Dolajš. Obe občini sta zaradi sklepa vlade o vzpostavitvi začasnih azilnih nastanitev sprožili upravni spor. Prebivalci obmejnih občin napovedujejo državljansko nepokorščino. "Če ta protest ne bo zadostoval, bomo šli na zapiranje vseh mej. Če pa to ne bo dovolj, pa ga bomo preprosto porušili. Pa naj nas vse zaprejo," je sredi marca sporočila protestnica na Obrežju.

Vlada želi še pred poletjem, ko se migracije okrepijo, zagotoviti nove azilne kapacitete. Lani med poletjem je namreč azilni center v Ljubljani na Viču pokal po šivih, število nedovoljenih prehodov meje pa se je že po koronski krizi pri nas začelo povečevati. Leta 2022 jih je bilo 32 tisoč, lani pa že nekaj več kot 60 tisoč. Letos se trend rasti nadaljuje.

Več kot 90 odstotkov vseh nedovoljenih prehodov se zgodi na meji s Hrvaško, več kot 80 odstotkov v občini Brežice. Tarča je obiskala zaselek Slovenska vas, ki leži tik ob meji oziroma dober kilometer od predvidene lokacije za začasni azilni dom. Mimo vaških hiš pogosto pešačijo skupine prebežnikov. Vsi domačini, ki so stopili pred kamero, načrtom vlade za začasne nastanitve ostro nasprotujejo.

Sorodna novica Ljubljanski azilni dom lahko sprejme največ 350 ljudi, trenutno jih je tam že 1200

Nekaj izjav domačinov:

"Proti temu smo zaradi ogroženosti vaščanov in vsega." [...] "Tu imamo kaos. Že zdaj cele čete migrantov dneve in noči hodijo tukaj prek." [...] Saj veste, da smo vsi domačini proti azilnemu domu. Počutimo se ogrožene." [...] "Definitivno smo proti. Imamo šoloobvezne otroke in to je neki strah."

Nihče od sogovornikov s prebežniki do zdaj sicer ni imel slabih izkušenj. A strah in občutek ogroženosti kljub temu ostajata. In kjer je strah, je tudi priložnost za politiko. Poslanec SDS-a Branko Grims je na protestu 17. marca denimo izjavil: "Mejo je treba braniti. Ne tu ne nikjer v Sloveniji nobenih dodatnih azilnih domov. Potrebna je remigracija. Vse tiste, ki izkoriščajo pravni red Evrope, azilno zakonodajo, je treba poslati tja, od koder so prišli."

Sorodna novica Golob: Potrebujemo tujo delovno silo, in naša naloga je, da tujce integriramo

V obmejne kraje, ki se upirajo začasnim azilnim nastanitvam, so pohiteli tudi SDS-ovi kandidati za evropske poslance. Občino Središče ob Dravi proti državi zastopa odvetnik Janeza Janše Franci Matoz. Vlada Roberta Goloba pa je sklep za postavitev začasnih azilnih nastanitev nespretno postavila v obdobje pred evropskimi volitvami.

"To je enako, kot bi biku pomahal z rdečo zastavico. Ta trenutek je slabo izbran," je dejal novinar in komentator Dela Uroš Esih.

Obmejne občine sporočajo, da je sklep vlade o vzpostavitvi azilnih domov prišel brez predhodnega soglasja lokalnih skupnosti in da gre za politiko izvršenih dejstev in aroganco.

"Mislim, da koalicija vprašanje migracij pelje zelo tehnokratsko. Premalo upoštevajo strahove ljudi. In te strahove, ta čustveni vidik odlično naslavljajo in izrabljajo v največji opozicijski stranki," je nadaljeval Esih.

"V Sloveniji se velikokrat zdi, da center oziroma Ljubljana misli, da lahko na isti način, kot nagovarja urbano populacijo, nastopa tudi pri prebivalcih tako imenovane periferije, sploh z obmejnih območij. Pri tem pozabljajo, da oni nimajo izkušenj integracije kot na primer Ljubljana ali pa Logatec. Ljudje so prestrašeni, če nečesa ne poznajo. Ignorirati problem, ga pometati pod preprogo ali pa na neki način zmerjati ljudi, da so fašisti, je nespametno in to je pravzaprav bumerang," pa je dejal politični analitik, urednik Portala Plus Dejan Steinbuch.

Kako pomembna evropska tema so migracije, kaže tudi obsežna raziskava podjetja Ipsos za medijski portal Euronews. Kar 59 odstotkov vprašanih Evropejcev meni, da mora postati boj proti nezakonitim migracijam z okrepljenim nadzorom na zunanjih mejah evropska prioriteta. Vprašanim Evropejcem je obvladovanje nezakonitih migracij celo pomembnejše od stopnje brezposelnosti v Evropski uniji, podnebnih sprememb in vojaškega konflikta v Ukrajini.

Tudi naša največja opozicijska stranka SDS bo svojo kampanjo očitno gradila predvsem na protimigrantskem sentimentu.

"Listo SDS-a lahko imenujemo za protimigracijsko listo. Na njej so kandidati z zelo ostrimi in močnimi protimigracijskimi stališči," meni Esih.

V medijih iz SDS-ove orbite lahko že dalj časa beremo udarne naslove, denimo 'Množične migracije ogrožajo našo varnost in denarnice' ali pa 'Standardi v migrantskih centrih so boljši kot v domovih za starejše'.

Lani smo bili priča tudi dezinformacijam, denimo, da je bilo v treh mesecih na območju Ljubljane 57 posilstev nezakonitih prebežnikov, kar je policija označila za popolnoma neresnično. Število posilstev se je v zadnjih letih pri nas res precej povečalo, a dve tretjini posilstev so lani zagrešili slovenski državljani, 30 odstotkov pa državljani tretjih držav. Od tega je velika večina državljanov nekdanjih jugoslovanskih republik. 15 osumljencev je bilo iz Kosova, BiH-a in Srbije; sedem osumljencev pa iz Maroka, Alžirije, Južne Koreje, Nigerije, Palestine in Somalije.

Na številnih lokacijah po državi so se pred kratkim pojavili veliki plakati s pomenljivim zapisom: "Všeč mi je, da lahko grem zvečer sama po mestu." Naročnik oglasa se ne razkriva, po nekaterih informacijah naj bi naročilo prišlo iz tujine.

Kaj o vsem tem meni Uroš Esih? "V primerjavi z evropsko desnico, sploh z italijansko, je diskurz v Sloveniji trenutno bolj skrajen. Celotna država bo kolapsirala, vse bo šlo narobe s povečanimi številkami migracij. Ko pa je desnica na oblasti, kar vidimo v Italiji ... številke so šle bistveno gor glede na stanje pred letom ali dvema, ampak zdaj to ni težava."

Sorodna novica V začetku aprila podpis memoranduma za lažje zaposlovanje državljanov Filipinov

Velika večina prebežnikov v zgolj nekaj dneh zapusti Slovenijo. In še paradoks: Slovenija mora kljub velikemu številu nezakonitih prečkanj meje delovno silo iskati daleč v tujini. Minister za delo Luka Mesec s Filipini snuje memorandum o zaposlovanju filipinskih delavcev v Sloveniji. Na leto naj bi zaposlili najmanj 1000 delavcev iz te oddaljene azijske države.

Sorodna novica Nova kadrovska agencija v Sloveniji načrtuje več kot 1000 zaposlitev Filipincev letno

"Cilj pa je, da bi bili to neki gastarbajterji, ki prihajajo za čim krajši čas. Oddelajo, se vrnejo domov, da ne pripeljejo družin in da niso vključeni v socialni in šolski sistem. Skratka, nizki stroški dela. Oni vplačujejo v javno blagajno, ne jemljejo pa iz nje. To je neka računica, neki tak savdijski sistem," je navedel aktivist Miha Blažič. Ta opozarja, da je integracija tujcev družbeno zahteven proces, ki lahko traja več generacij, strah ljudi je razumljiv, odgovornost politike pa da je, da blaži napetosti v družbi.

Sorodna novica Lani v Sloveniji rojenih najmanj otrok do zdaj

"Ve, da prihajajo demografske spremembe, ve, da prihaja veliko tujcev. Infrastrukture zanje ni. Ko uvažaš nekaj deset tisoč Filipincev, Nepalcev, Indijcev in nimaš nobene stanovanjske infrastrukture zanje, verjetno ustvarjaš neke nove gete, verjetno ustvarjaš neke nove tenzije v družbi," pravi Blažič.

SDS se ob omejevanju migracij zavzema za povečanje rodnosti. Kljub temu smo lani dosegli nov negativen rekord: število novorojenih otrok je v letu 2023 prvič padlo pod 17 tisoč. Dejstvo pa je, da brez priseljevanja ne bo mogoče ohraniti vzdržnega pokojninskega sistema in ekonomske blaginje v državi.

Težave Svobode pri sestavljanju liste

Sestanek vidnega predstavnika Svobode z Marto Kos, njihovo nekdanjo predsedniško kandidatko, ni bil uspešen, pomagal ni niti ljubljanski župan, s katerim je Marta Kos v preteklosti poslovno sodelovala kot svetovalka. Prepričala je ni niti ponudba, da v zameno za prvo mesto na evropski listi pozneje prevzame dobro plačano funkcijo evropske komisarke, sta prispevek začela novinarja Tarče Anja Šter in Klemen Košak.

Marta Kos je to potrdila v SMS-sporočilu: "Drži. Moj odgovor je bil ne."

Pred evropskimi volitvami je stiska v Svobodi očitno tolikšna, da se obračajo tudi na članice, ki so jih sami zavrgli. Premier Robert Golob je namreč umik Marte Kos iz predsedniške tekme septembra 2022 izsilil z ultimatom: "Ali bo odstopila in navedla, da je to storila iz osebnih razlogov, ali pa bo svet stranke seznanil z obremenilnimi informacijami o njej."

Enako ponudbo kot Marta Kos je iz Svobode ta teden dobila in zavrnila tudi Urška Klakočar Zupančič, ki na vprašanja o evropskih volitvah že od decembra odgovarja enako: "Ne bom kandidirala."

V Svobodi so očitno nezadovoljni s kandidati, ki jim jih je uspelo najti doslej. Prvi med njimi je direktor postojnske porodnišnice Aleksander Merlo, ki se v politiko vrača po 20 letih. Bil je poslanec LDS-a v času vlad Janeza Drnovška.

Za Merlom bo Irena Joveva, ne pa tudi Klemen Grošelj, oba aktualna evroposlanca pripadata Svobodi, odkar se ji je pridružila Lista Marjana Šarca. Grošlju naj bi v stranki ta teden povedali, da ga nameravajo postaviti šele na osmo kandidatno mesto. To je nenavadno tudi zato, ker ima Svoboda po zavrnitvi Urške Klakočar Zupančič in Marte Kos še vedno samo sedem kandidatov, po Grošljevem umiku pa samo šest.

"Zdaj je vsem jasno, da se je na levi sredini ta balon Gibanja Svoboda izpraznil, ljudje v to ne verjamejo več oziroma to prenašajo do naslednjih volitev in mogoče nove levosredinske stranke. In če zdaj ne dobijo teh glasov, bo to postalo preočitno," je povedal politolog Marko Lovec s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Vohunska zgodba in stranka Resnica

Tokratne evropske volitve so začinjene tudi z domnevno vohunsko zgodbo. Kandidat zunajparlamentarne stranke Resnica, nekdanji vodja policije Bojan Potočnik, se je namreč konec marca toplo poslovil od ruskega vojaškega atešeja Sergerja Lemeševa, ki ga je Slovenija izgnala zaradi domnevnega širjenja ruske propagande.

"Prek mene nobene propagande ni bilo. Na to srečanje sem šel, kar mi očitajo, iz čiste pietete do človeka, ki odhaja iz naše države. Z njim sem se v življenju videl vsega trikrat," je povedal Potočnik.

Tonin prvi na listi, Ljudmila Novak zadnja

Razburljivo je tudi v stranki Nova Slovenija (NSi), ki je na evropskih volitvah doslej dosegala dobre izide. Letos se je evroposlanka Ljudmila Novak sama postavila na konec liste, potem ko je prvo mesto zase vzel predsednik stranke Matej Tonin.

"Naš predsednik je rekel, da bo v vsakem primeru prevzel odgovornost. Moje mnenje do takih odločitev je jasno, torej raje bi videl, da imamo močno evropsko ekipo in močno domačo ekipo. Pomembno je delo na obeh terenih. Bomo videli, kako se bo to končalo," je povedal nekdanji evroposlanec NSi-ja Lojze Peterle.

Borut Pahor in Tanja Fajon sta že pokazala, da se lahko politik iz EU-ja vrne na visoko domačo funkcijo. Službovanje v Bruslju in Strasbourgu pa je tudi denarno nagrajeno.

Plača evroposlanca je 6500 evrov neto

Mesečna plača evroposlanca znaša okoli 6500 evrov neto, kar je več od bruto plače slovenskega premierja. Pripada jim tudi po 350 evrov dnevnic za udeležbe na sejah in 4950 evrov mesečno za stroške domače pisarne. EU krije tudi plače poslančevih asistentov, in sicer do 28 tisoč evrov mesečno. Dodatna nagrada pride po upokojitvi, saj petletni mandat nekdanjemu evroposlancu pokojnino zviša za več kot 1000 evrov.

"Če nekateri mislijo, da je ta plača previsoka, jim predlagam, naj kandidirajo, naj poskusijo in bomo videli, koliko jih bo tam in kako dolgo bodo vztrajali. To je zahtevno delo, to je detaširan poklic, skratka vsak teden je treba leteti v Bruselj ali Strasbourg, odsoten si od družine. Sam sem prestal dva mandata in povem, da je to posebna muka in da je kakovost življenja biti doma," je komentiral nekdanji evroposlanec LDS-a (2004–2014) Jelko Kacin.