Enako je vprašanje o neobičajnem dogajanju v povezavi s preiskovalnimi komisijami: zakaj se Svoboda boji zaslišanja nekdanjega premierjevega svetovalca za varnost, Miloša Milovića? Da bo odpadlo, je Tarča vedela že v ponedeljek, Milović je zjutraj prišel zaman. So bili pritiski v dneh pred glasovanjem o preiskovalni komisiji tudi na člane državnega sveta?
Dogajanje so v Tarči komentirali: odvetnika premierja in njegovega nekdanjega podjetja Gen-I, Stojan Zdolšek in Mirko Bandelj, predstavnik SDS-a Aleš Hojs, predsednik preiskovalne komisije Aleš Rezar (Gibanje Svoboda), nekdanji vodja KPK-ja Drago Kos ter predsednik senata KPK-ja Robert Šumi.
Policijska uprava Ljubljana, Specializirano državno tožilstvo, Komisija za preprečevanje korupcije: kaj pomeni za delovanje pravne države, če premierjev krog uradne organe označi za omrežje, ki pripravlja politično zaroto zoper predsednika vlade? Pred slabimi desetimi leti je po poročilu KPK-ja razpadla druga vlada Janeza Janše. Tudi ta je takrat omenjal tako imenovano politično likvidacijo, pozneje pa kazenske postopke opisoval kot krivosodje. Zagata zaradi izjave zdajšnjega premierja še pred volitvami, da bi zagotovo odstopil, če KPK ugotovi kršitev, je odpravljena, saj je postopek pred protikorupcijsko komisijo njegovemu odvetniku uspelo zamrzniti. A zadevo preiskujeta tudi policija in tožilstvo. Tam odgovarjajo, da niti medijski niti morebitni politični pritiski, ne diskretizacije in osebni napadi ne bodo vplivali na njihovo delo.
Predsednik vlade Robert Golob za pogovor za Tarčo ni bil dosegljiv.
Milović, Golob in preiskave
Marsikaj nenavadnega se dogaja s preiskovalno komisijo o političnem vmešavanju v delo policije, ki zadnje mesece dviguje veliko prahu. Danes (četrtek) je Miloš Milović, premierjev neuradni svetovalec za varnost, zaman prišel v parlament. Pogovoril se je lahko samo s tajnico komisije, sta poročala novinarja Tarče Vanja Gligorović in Klemen Košak. "Predsednik me želi zaslišati, zato je ... Bilo je rečeno, da je zadeva odpadla, v nasprotnem primeru verjetno bi me lahko tudi potem namestnik zaslišal, to je vse," je povedal Milović.
Predsednik komisije Aleš Rezar, sicer poslanec Svobode in nekdanji Golobov sodelavec v Gen-I-ju, je včeraj (sreda) sicer zbolel, še v torek zvečer pa je z Vido Čadonič Špelič nastopil na komercialni televiziji.
"Dejansko moram reči, da sem bila najprej pozitivno presenečena, da smo dobili obvestilo, da bo prišel na zaslišanje. Kajti jaz sem bila tista, ki je predlagala, da bi ga čim prej zaslišali. Se je pa ves teden nekako po hodnikih govorilo, da verjetno tega zaslišanja ne bo," je povedala Vida Čadonič Špelič.
Zakaj? Tudi do Tarče so že v ponedeljek prišle neuradne informacije, da predsednik komisije išče načine, kako se zaslišanju Milovića ta teden izogniti. Milović je najprej veljal za pričo, ki bi premierja Goloba razbremenila očitkov o vmešavanju v delo policije. Zakaj se zdaj njegovega javnega pričanja otepajo, ni jasno. Aleš Rezar je že pred mesecem dni izjavil, da bi bilo zaslišanje Milovića odveč. "Zaslišanje gospoda premierja, se pravi doktorja Goloba, ali pa gospoda Miloša Milovića na tem mestu ne bo obrodilo popolnoma nobenih sadov," je povedal na novinarski konferenci 20. februarja.
Milović je nekdanji policijski specialec, nekoč tudi varnostnik predsednika vlade Janeza Drnovška, v zadnjih desetletjih pa je predvsem kot poslovnež delal za več energetskih podjetij, tudi za Gen-I v času, ko ga je vodil Robert Golob. Milović je bil vpleten tudi v več domnevno spornih poslov, pred nekaj meseci je bil celo pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Razlog: pomoč pri izvedbi fiktivnega posla gradbenega podjetja slovenskih železnic. Milović vztraja, da je nedolžen, da je posel v resnici vodil zdaj predsednik Uefe Aleksander Čeferin, pri katerem je bil Milović takrat zaposlen. Vplivni predsednik Uefe to odločno zanika, Milovića pa označuje za lažnivca.
Ključna težava za predsednika vlade je naslednja: Milović je kot neuradni svetovalec sodeloval pri organizaciji zelo občutljive naloge varovanju predsednika vlade. Očitno je imel glavno besedo tudi pri izbiri konkretnih oseb, ki bi premierja varovale.
"19. 9. se je pri meni v pisarni, ki sem jo uporabljal kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, oglasil Robert Kešpert. S tem, da moram povedati, da me je štiri dni prej ta isti Miloš Milović, o katerem govoriva, poklical po telefonu in me seznanil, da je za vodjo službe varovanja predsednika vlade izbran Robert Kešpert," je povedal Lindav.
Ali ste vi nastavili Kešperta za vodjo, je novinarka vprašala Milovića. "Pustimo to. To bo prišlo na parlamentarni komisiji, pa bom tam vse povedal," je odgovoril.
Kešpert prav tako ni policist z brezmadežno preteklostjo. Pred leti je vodil elitno ekipo policijskih specialcev, ki je pomagala skrivati kolega, ki je doma pijan pretepel ženo, je poročal časopis Dnevnik. Kešperta so doletele sankcije, bil je premeščen, za to pa naj bi krivil vodjo uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca. Prav zaradi te zamere do Jazbeca naj bi se v Golobovem krogu pojavile zahteve, da morata Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav Martina Jazbeca zamenjati. Zamenjavo je zahteval celo sam Golob, je na zaslišanju lanskega oktobra povedala Tatjana Bobnar.
"In mi je potem rekel, da si lahko povrnem njegovo zaupanje samo na ta način, da nekdo izgubi službo. Izgubi službo, je rekel. In potem sem ga vprašala, kdo naj bi to službo izgubil, in je rekel Martin Jazbec," je na pričanju povedala Tatjana Bobnar.
Prav v Golobovem domnevnem ultimatu, ali službo izgubi ministrica ali Jazbec, se postavlja sum zlorabe položaja in nedopustnega vmešavanja v delo policije. Prav to pa je tudi glavni očitek, ki ga je Tatjana Bobnar naznanila organom pregona. Golob je javne izjave Tatjane Bobnar označil za halucinacije.
"Še več, oba, oba sta lagala. Tudi pred komisijo imam priče, ne samo papirje. In z velikim veseljem, z velikim veseljem, bom pred preiskovalno komisijo predstavil priče in papirje," je lani v Odmevih napovedal predsednik vlade Robert Golob.
Tega velikega veselja pri predsedniku vlade zdaj ni več zaznati. Zdi se, da se komisiji, ki jo vodi poslanec Svobode Aleš Rezar, ne mudi preveč. Svojega sedanjega in tudi nekdanjega vodjo bi zaslišal čisto na koncu. "Po celi vrsti prič se moramo prebiti do predsednika vlade, ki bo potem nekako podal svoje zaključne misli," je lani v Odmevih napovedal Rezar.
Delo protikorupcijske komisije, ki prav tako preiskuje zadevo, je popolnoma ustavljeno. KPK se sooča s tožbami in očitki znanega in izkušenega premierjevega odvetnika Stojana Zdolška, ki je v preteklosti zastopal najvplivnejše politike in gospodarstvenike. Bil je tudi zastopnik Gen-I-ja, ko je bilo po odhodu Goloba s čela podjetja odprto vprašanje novega vodstva podjetja. Vplivni odvetnik pa vodi tudi skupščine več državnih podjetij. Zdolšek od nastopa nove vlade množično posluje z državnimi podjetji, ki jih vodijo ljudje iz Golobovega kroga, s Slovenskim državnim holdingom, Holdingom Slovenske elektrarne in tudi z Gen-I-jem. Zdolšek pri delu protikorupcijske komisije, pa tudi policije in tožilstva, ki prav tako preiskujeta očitke zoper Roberta Goloba, zaznava podton političnega pregona.
"Vse to kaže na, po mojem mnenju, politična obračunavanja nekih omrežij, ki pač imajo svoje interese v političnem življenju," je izjavil Zdolšek.
Ali je KPK pristranski? Simon Savski, podpredsednik protikorupcijske komisije, za katerega Zdolšek zahteva izločitev iz odločanja v postopku zoper Goloba, to zanika. "Mislim, da delo komisije in mene osebno ni z ničimer kompromitirano. Sam nisem storil nič v nasprotju z zakonodajo, nisem bil v nasprotju interesov v teh postopkih do zdaj in tudi v prihodnje bom pazil na to področje," je povedal Savski.
Madež na nepristranskost Savskega je vrgla njegova objava na družbenem omrežju Facebook. Komentiral je namreč objavo prijatelja pod novico o imenovanju Senada Jušića za generalnega direktorja policije. "Levi ali desni, to se dogaja, ko se politika meša v policijo. Več let bo trajalo, da spet pride do profesionalizacije policije. Kdo kvaliteten bo pa hotel delati v takem sranju," je zapisal. Ni pa to bil edini sporen zapis Savskega. Lansko poletje je prav tako na omrežju Facebook kritiziral prejšnjo desno vlado: "Vi samo Janšo volite, pa bo skupaj s Hojsom vse skupaj razgnal z vodnim topom na solzivec."
"Očitno nekdo, kakor sem že povedal, sledi našim izjavam, sledi našim aktivnostim, jih seveda medijsko podpihuje. Stališče politike kot take do komisije je poznano. Seveda si ne želijo nekega nadzornika nad seboj, mi pa svoje delo opravljamo strokovno in profesionalno," je zatrdil Savski.
Ko je bil predsednik protikorupcijske komisije Boris Štefanec, so prav tako na delo komisije leteli številni očitki. Razkrili so ogromne honorarje za stalno pripravljenost univerzitetnih profesorjev. Štefanec opozarja na zavlačevanje predsednika vlade z vsemi mogočimi pravnimi manevri. "Predsednik vlade je sam povedal, da nikoli ničesar ni delal nezakonito, na nikogar ni pritiskal, nikogar ni izsiljeval s položajem, da mora kar koli napraviti, in da je vse pripravljen javno predstaviti in povedati javnosti. Seveda pa se zdaj ne kaže v tej luči, ker seveda manever zavlačevanja pravzaprav pomeni to, da ne želi pred pred kamere, pred javnost, da bi povedal to, kar o zadevi misli," je dejal Štefanec.
Namesto Golobovih odgovorov pa lahko beremo članke o domnevnih poznanstvih, povezavah med Tatjano Bobnar in organi, ki preiskujejo njene očitke. Policiji pristranskost očita tudi Zdolšek. "Še več, tudi predkazenski postopek, ki teče pred policijsko upravo, je po mojem mnenju kontaminiran. Postopek vodi policijska uprava, kjer je bila gospa Tatjana Bobnar zaposlena," opozarja Zdolšek.
Tožilstvo pa na očitke odgovarja: "Pojavljajo se članki v medijih, za katere bi lahko ocenili, da so poskus vplivanja na delo tožilstva. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo res stoji za vsebino teh člankov in kakšen je njihov namen. Informiranje javnosti to zagotovo ni."
"Ves čas imam občutek, da je od prvega stika dalje celotna ekipa, ožja, delovala s figo v žepu. Ta občutek se mi krepi iz dneva v dan, od moje razrešitve s funkcije vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije pa v bistvu celotna garnitura deluje v spregi z določenimi mediji proti meni, me diskreditira. Kot sem rekel, imajo me očitno namen uničiti kot človeka. Navsezadnje so njihovi manevri privedli tudi do tega, da sem se poklicno upokojil," je izjavil Lindav.
Najvišji predstavniki oblasti so, ko so tudi njihova ravnanja preiskovali KPK, policija, tožilstvo in sodišče, pogosto imeli podobne odzive, da gre za pritiske, da je proces kontaminiran. S skovanko krivosodje so privrženci predsednika SDS-a Janeza Janše označevali sojenje v primeru Patria, pa tudi v primeru nepojasnjenega premoženja, ki ga je s podobnimi zapleti kot zdaj preiskovala protikorupcijska komisija. Janša je sicer ob uvedbi postopka protikorupcijske komisije zoper Goloba, čeprav ne trdi, da njegovih ravnanj ni vredno preiskovati, v odločitvi KPK-ja prepoznal odstavljanje premierja Goloba in po njegovem mnenju je KPK že od samega začetka instrument tistih, ki na levi strani postavljajo in odstavljajo vlade.
Nova preiskovalna komisija in pritiski
Pred začetkom včerajšnje (sredine) seje državnega sveta so najprej preizkusili stabilnosti govorniškega pulta. Če pustimo ob strani komedijo zmešnjav na seji, so bile obtožbe in pritiski, ki so jih svetniki omenjali pred odločanjem o ustanovitvi preiskovalne komisije o poslih Gen-I-ja in Star Solarja, izjemno resni, je v uvodu prispevka navedla novinarka Tarče Anja Šter.
"Tisti, ki trdi, da ni dobil kakšnega klica ali pa da nima kakšnega pritiska, mu častim večerjo v zagorski dolini," je izjavil državni svetnik Matjaž Švagan.
Kolikim ste "že častili" večerjo, je Tarča povprašala Švagana. "Po tem neljubem dogodku, rušenju pulta, je res bilo veliko prijav, da pridejo na večerjo v mojo zagorsko dolino, ampak prepričan sem, da takšnega dogodka ne bo," je odgovoril Švagan.
Nekdanji poslanec LDS-a in že osmi mandat župan občine Zagorje ob Savi, hkrati pa tudi podpredsednik državnega sveta iz vrst skupine lokalnih interesov, je tudi sam prejel veliko klicev. "Govoril sem o prijateljskih klicih, ne grožnjah, ampak nasvetu, kako naj bi glasovali. Tukaj ne gre samo za leve in desne, oranžne ali vijoličaste. Mene so klicali nekateri prijatelji, kot so se predstavili, čeprav se nismo slišali že vrsto let," je pojasnil.
Tudi župan Kamnika Matej Slapar iz vrst NSi-ja, ki podpira preiskovalno komisijo, ne skriva, da je bilo klicev pri tej temi več: "Je bilo mogoče malo več aktivnosti pred to sejo kot pred drugimi sejami ... Več debate in več prepričevanj."
"Glavni poskus vplivanja je bil pred prejšnjo sejo. Od takrat nisem bil deležen takih dodatnih posebnih pritiskov. Bili so prijazni klici, niso bili pritiski," pa je za Tarčo povedal svetnik Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS-ja, član več svetov zavodov, med drugim za zaposlovanje, ki je svojo poklicno pot začel v podjetju Iskra, v državnem svetu pa zastopa interese delodajalcev.
Nekateri svetniki, s katerimi je Tarča govorila po telefonu in pred kamero niso želeli, so povedali, da so dobivali klice od vodstva največje stranke. O imenih niso želeli govoriti. Predlagali so jim, naj pobude ne podprejo, in ob tem omenjali izvedbo določenih projektov, ki so financirani tudi iz državnega proračuna, je v prispevku navedla Anja Šter.
Na nekdanjega poslanca SLS-a in predstavnika skupine kmetov v državnem svetu, tudi sam ima kmetijo, so že večkrat poskušali vplivati. "Te opozorijo: zakaj tako, umiri se ali pa dobiš domov inšpekcijo – takšno ali drugačno. Sem vprašal inšpektorja, zakaj si prišel. Saj si bil pred dvema mesecema tu in si pregledal. Mi reče: iz Ljubljane so poklicali. To se mi je zgodilo dvakrat v prejšnjem mandatu, v tem mandatu pa so, ker sem na Facebook nekaj napisal, rekli mojemu sinu: ustavi očeta, da ti ne bomo škodovali," je povedal svetnik Branko Tomažič.
"Če bi kdor koli povedal, kdo je klical in kaj je od njih pričakoval, potem mi lahko verjamete, da bi bilo teh klicev v prihodnje bistveno manj," je dejal Radovan Stanislav Pejovnik, državni svetnik in nekdanji rektor Univerze v Ljubljani, ki je ustanovitvi komisije nasprotoval.
Vnela se je razprava, ali je poslovanje Gen-i-ja stvar politične preiskave. Zadevo že preučujeta Specializirano državno tožilstvo in Nacionalni preiskovalni urad, po več kot letu dni je preiskava še vedno v predkazenskem postopku.
O poslih Gen-I-ja na Balkanu je bilo pred letom dni govora tudi v Tarči. "Poglejmo nakazila podrobneje. Berishaj je 14. januarja 2015 na Kosovu ustanovil podjetje MB Consulting. Že čez manj kot mesec dni, 11. februarja 2015, iz Beograda prvič pride denar. Gen-I na pravkar odprto podjetje, v katerem je zaposlen samo Berishaj, nakaže zajetnih 66.500 evrov, dva dni pozneje Berishaj 50.000 evrov dvigne z računa, čez mesec dni nov priliv iz Beograda, dobrih 7000 evrov. Berishaj dan po nakazilu dvigne 3000 evrov, aprila 2015 spet zajetnejše nakazilo, iz Beograda pride 22.000 evrov, čez nekaj dni jih Berishaj dvigne 18.000 itd., nakazilo – dvig, nakazilo – dvig," je v prispevku Tarče 23. februarja 2023 navedel novinar Žan Dolajš.
Zagovornik Gen-I-ja je zdaj Mirko Bandelj, odvetnik s pestro politično zgodovino. Kot eden najtesnejših sodelavcev Janeza Drnovška je bil generalni sekretar v več vladah LDS-a, dve leti tudi notranji minister. Lani je postal glavni nadzornik v Luki Koper, v preteklosti je zastopal gradbenega barona Ivana Zidarja in med drugimi tudi Vesno Vuković, za zdaj še generalno sekretarko Svobode.
Bandelj je prepričan, da gre za zlorabo državnega sveta. Predlog zahteve je nezakonit in neustaven, s ciljem, da bi politika posegla v poslovanje zasebnega gospodarskega subjekta na trgu z namenom njegove diskreditacije, je prispevek sklenila Anja Šter.
"Lahko je tudi pisanje g. Bandlja pritisk, ampak sam ga ne razumem tako," je za Tarčo povedal predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje