Gradnja novega stadiona je bila ena izmed osrednjih tem predvolilne kampanje za novega ljubljanskega župana jeseni 2006. Najbolj velikopotezne načrte - v sklopu 22 napovedanih projektov - je imel prav nekdanji prvi mož Mercatorja Zoran Janković, ki se je zavzemal za gradnjo novega stadiona v Stožicah (nekateri so nasprotno zagovarjali prednostno obnovo bežigrajskega stadiona).

"Politika te je nastavila"
Janković, ki je imel sloves sposobnega menedžerja (njegovi kritiki so temu oporekali in trdili, da so vsi njegovi poslovni uspehi povezani z njegovimi povezavami z vladajočimi levimi političnimi krogi, pri čemer so opozarjali na razvpito off the record izjavo Antona Ropa, ki je Jankoviću v obraz zabrusil, da ga je na vrh največje slovenske trgovske družbe postavila prav politika), je na volitvah za župana prepričljivo zmagal že v prvem krogu. Koliko je k temu uspehu prispevala obljuba o novem stadionu, je seveda težko ugotoviti.

Janković je sprva napovedoval, da bo brcnil prvo žogo na novem stadionu že avgusta 2008, vendar te obljube ni izpolnil. Sam je konec leta 2007 trdil, da je to posledica devetmesečnih težav z urejanjem odkupa zemljišča, ki ga je prejšnja mestna uprava po njegovih besedah neupravičeno vrnila v naravi v postopku denacionalizacije, obenem pa napovedal, da bo novi športni park postavljen do leta 2009. Tudi ta napoved se ni uresničila, saj so bile Stožice uradno odprte šele avgusta 2010.

"Če kaj obvladam, so to investicije"
Nekajkratno odlaganje napovedane gradnje in odprtja novega stadiona je bil za številne prvi znak, da je Jankovićev projekt Stožice zelo velik, če ne celo prevelik zalogaj. Janković je v intervjuju za Finance oktobra 2007 po prvem letu županovanja v Ljubljani glede financiranja Stožic na vprašanje, kako bo zagotovil, da cena ne bo vzhajala, kot se nam rado zgodi pri avtocestnih predorih, še optimistično odgovoril: "Z dobrim projektom, dobrim nadzorom in predvsem z izkušnjami s področja investicij. Če kaj obvladam, so to investicije." Številni njegovi kritiki zdaj menijo, da je prav projekt Stožic pokazal, da je njegov sloves sposobnega gospodarstvenika neupravičen.

Marca 2008 so Janković, izvršni direktor Gradisa skupina G Uroš Ogrin, član uprave Merkurja Milan Jelovčan in izvršni direktor podjetja Energoplan Simon Jan v ljubljanski Mestni hiši podpisali pogodbo o gradnji športnega parka Stožice. Določili so, da bo v Stožicah stadion s 16.000 sedeži in večnamenska športna dvorana z 12.000 sedeži, zgrajen pa bo tudi trgovsko-poslovni del, ki bo umeščen med dvorano in stadionom.

V projekt se vključi Miloševićev tajkun
V projekt se je vključil tudi srbski tajkun Miroslav Mišković, predsednik uprave družbe Delta Holding. Avgusta 2008, tri mesece po tem, ko so mestni svetniki sprejeli prostorski akt za območje Stožic, sta družba Grep, ki sta jo Gradis G in Energoplan ustanovila za izvedbo projekta Športni park Stožice, in Miškovićeva Delta Real Estate podpisala pogodbo, s katero je zadnja kupila trgovski del v kompleksu Športnega parka Stožice. Mišković, ki je obogatel v času vladavine Slobodana Miloševića, naj bi v gradnjo 200.000 kvadratnih metrov velikega centra vložil 242,5 milijona evrov.

Z Miškovićem se je nato zapletlo, saj je ta aprila 2009 Grepu predlagal, da se izvedba projekta preloži oziroma da se projekt prilagodi novim okoliščinam. Srbsko podjetje do 14. aprila tudi ni nakazalo 19 milijonov evrov za gradnjo centra Stožice. Janković je takoj začel iskati novega vlagatelja v trgovski del Stožic in ga tudi našel. Tokrat ne na jugu, ampak na severu - v projekt se je vključila avstrijska Supernova, ki jo je maja letos zamenjala italijanska družba Larry Smith Italia.

Moderno suženjstvo v Stožicah?
Gradbišče Stožic je v letu 2009 postalo nekakšen romarski kraj, kamor je Janković vodil različne goste in jim ponosno razkazoval "svoje" Stožice. Tako je bil 30. junija dan odprtih vrat, ko so si radovedneži ogledali gradnjo nastajajočega športnega parka, avgusta pa si je gradbišče skupaj z ljubljanskim županom ogledal tudi predsednik države Danilo Türk, ki je ob tem dejal, da so Stožice zelo dober primer razvoja Ljubljane.

Predsednik je dodal še misel, da je imela naša prestolnica "dolgo obdobje stagnacije in otrplosti", Jankovićev projekt pa "kaže, da gre Ljubljana dinamično naprej". Türk pa takrat ni rekel niti besede o skriti zgodbi pri gradnji Stožic: gradbenih delavcev z Balkana, ki so bili po besedah Jankovićevih kritikov nekakšni sodobni sužnji, ki morajo za županov projekt za slabo plačo garati od jutra do večera. Za predsednika države so zdaj t. i. nevidni delavci nacionalna sramota - pri čemer kritiki opozarjajo, da bi "nevidne delavce" lahko opazil že avgusta 2009.

Upor neplačanih podizvajalcev
Neplačevanje podizvajalcev (eden izmed njih naj bi zaradi stiske naredil tudi samomor, kar pa je Janković zanikal) je doseglo vrhunec pred prvo košarkarsko tekmo med Slovenijo in Španijo v novi športni dvorani v ljubljanskih Stožicah 10. avgusta lani, s katero se je stoženski športni center tudi uradno odprl, čeprav Stožice še niso dobile uporabnega dovoljenja, ampak le dovoljenje za začasno poskusno obratovanje.

Podizvajalci so zjutraj pred Stožice v znak protesta zaradi neizplačanih del pripeljali tovornjake in zagrozili, da bodo popoldne, če se z Grepom ne dogovorijo o plačilu del, Stožice zaprli še z dodatno težko mehanizacijo in preprečili odprtje.

Prometni inšpektor priskoči v pomoč Jankoviću
Da bi preprečili prihod novih tovornjakov, je prometni inšpektor za tovorni promet zaprl severno ljubljansko obvoznico, po kateri se pride tudi do Stožic. Pojavile so se trditve, da za to odločitvijo stoji Janković, kar pa je ta zanikal, a obenem napovedal, da bodo v primeru škode zaradi zapore Stožic vložili odškodninsko tožbo. Tako so podizvajalci in Grepov izvajalec Sektor Beton sklenili dogovor, tako da so se tovornjaki umaknili izpred dvorane v Stožicah.

Težave podizvajalcev so bile vrh ledene gore glavne težave - financiranja Jankovićevega veleprojekta. Jasno je postalo, da ljubljanski župan ne bo mogel uresničiti svojih načrtov brez denarja davkoplačevalcev. Na Jankovića so začeli kmalu leteti očitki, da pritiska na državne banke, da bi kreditirale njegov projekt - Janković je marca 2010 te očitke javno zavrnil.

Pahor vali krivdo na mestno oblast
Aprila 2010 se je oglasil premier Borut Pahor, ki je menil, da bi lahko Ljubljani s prenovo "butičnega stadiona v Bežigradu" uspelo zagotoviti potrebne kapacitete za velike športne, zabavne in druge dogodke. Pahor se je otresal odgovornosti za Stožice, saj je poudarjal, da je odločitev o gradnji sprejela mestna oblast. "Včasih je treba biti velikopotezen, vendar pa morate imeti tudi denar," je javno opozarjal Pahor, ki je nato junija skupaj z Jankovićem na skrivaj obiskal gradbišče v Stožicah.

Vendar Pahorjevi kritiki menijo, da so bile njegove skeptične besede namenjene le javnosti, saj je konzorcij sedmih bank na čelu z državnim NLB-jem (v konzorciju so še: Abanka Vipa, Banka Celje, Factor banka, Gorenjska banka, NKBM in SID banka) julija 2010 z Grepom podpisal 115 milijonov evrov vredno posojilo za dokončanje nakupovalnega središča v športnem parku Stožice.

Državne banke dajo 115-milijonsko posojilo
Podpisa pogodbe niso zaustavila niti opozorila prvaka SDS-a Janeza Janše iz junija 2010, da si NLB ne zasluži dokapitalizacije, če bo dal posojilo za Stožice, ampak kazenski pregon. Po mnenju opozicije je vlada tako pomagala ljubljanskemu županu, da je lahko še pred jesenskimi županskimi volitvami dokončal svoj megalomanski projekt. Namesto da bi banka dajala posojila podjetjem, je v času t. i. kreditnega krča raje podpirala politične projekte, ki so finančni sodi brez dna, je bila ogorčena opozicija.

Kritikam Jankovićevega projekta se je pridružil guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je v intervjuju za Dnevnik dejal, da se čudi, da se neki projekt, kot je ta stadion, začenja graditi in izvajati, še preden je zaprta finančna konstrukcija. S tem je Kranjec tudi pritrjeval Računskemu sodišču, ki je že decembra 2009 v revizijskem poročilu MOL-a za leti 2007 in 2008 opozorilo na tveganje precejšnje podražitve projekta zaradi preseganja ocenjenih vrednosti predvidenih stroškov pri izvedbi predstavljenih projektnih rešitev gradnje stadiona in športne dvorane.

V pomoč Jankoviću tudi Lukšič
Banke so kljub svarilom vztrajale pri kreditiranju Stožic. Prvi mož NLB-ja Božo Jašovič je po podpisu pogodbe z Grepom zatrjeval, da so ustrezno zavarovali tveganje v projektu Stožice, obenem pa predlagal dokapitalizacijo banke v višini 400 milijonov evrov. Toda denarja za Stožice še vedno ni bilo dovolj.

Pahorjev strankarski kolega, minister za šolstvo Igor Lukšič, je tako 2. julija objavil razpis, ki ga delno financira EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in katerega namen je sofinanciranje investicij v javno športno-rekreacijsko infrastrukturo ter sofinanciranje objektov državnega oz. regionalnega značaja z neposrednim vplivom na razvoj turizma.

Interpelacija proti Lukšiču
Opozicija je takoj povzdignila glas, češ da je razpis selektiven in prirejen "politično forsiranemu projektu Stožice". Skupina poslancev SDS-a in SNS-a je zaradi razpisa vložila interpelacijo proti Lukšiču.

Napovedi, da je razpis pisan na kožo Jankoviću, so se uresničile, saj je avgusta lani ministrstvo sporočilo, da je na razpisu za sofinanciranje športnih objektov največ točk prejel projekt Večnamenski nogometni stadion Stožice, ki ga je predlagala Mestna občina Ljubljana (MOL).

Rešilna bilka iz Gadafijeve Libije?
Projekt Stožice se je tako uvrstil v program sofinanciranja v višini 9,4 milijona evrov, medtem ko so bili preostali trije projekti (projekti Univerze v Mariboru, Strelskega centra Gaj in Javnega zavoda za šport Mestne občine Koper) zavrnjeni. Lukšiča, ki je interpelacijo označil za "šlampasto in malomarno", je tedaj še trdna koalicija ubranila, saj je septembra 2010 zanjo glasovalo le 23 poslancev, 46 pa je glasovalo proti.

A kljub evropskemu denarju in posojilom konzorcija bank velikopotezni projekt še ni bil pokrit. Rešilna bilka za nezaprto finančno konstrukcijo naj bi - tako kot za Zidarjev SCT - postal libijski diktator Moamer Gadafi, ki se je takrat še trdno oklepal oblasti. Junija 2010 so se prvič začele širiti govorice, da se za vstop v Stožice zanimajo libijski investitorji, decembra pa je prišla v javnost novica, da bo Stožice reševal libijski državni sklad Libyan Investment Authority, ki naj bi s 30 milijoni evrov dokapitaliziral podjetje Grep, v zameno pa bo dobil predvidoma tretjinski delež v družbi.

Finančna polomija v grškem slogu?
Tako kot libijskega denarja ni bilo v SCT, ga tudi ni bilo v Stožice. S tem so padla v vodo Grepova lastna sredstva, ki bi jih moral vložiti v projekt, če je želel črpati 115 milijonov evrov. Toda kljub temu je julija letos konzorcij sedmih bank Grepu odobril še zadnjo 30-milijonsko tranšo od 115 milijonov evrov vrednega posojila za dokončanje projekta. S tem je Grep rešil pred stečajem.

Nad Jankovićev projekt, ki so ga kritiki vse glasneje označevali kot finančno polomijo v grškem slogu, pa so se znova in znova zgrinjali črni oblaki. Aprila letos je služba vlade za lokalno samoupravo pri preiskavi Lukšičevega razpisa, ki jo je zahtevala Evropska komisija, odkrila tri kršitve. Prva kršitev je bila ta, da Stožice niso imele uporabnega dovoljenja, ampak le odločbo o poskusnem obratovanju, kršena pa sta bila tudi še dva pogoja, in sicer zaprta finančna konstrukcija in vrednost projekta, nižja od 45 milijonov evrov. Sume kaznivih dejanj pri razpisu sta začela preiskovati tudi NPU in policija.

Luknja v ljubljanskem proračunu
Lukšič, ki je pred letom stoodstotno stal za financiranjem Stožic, zdaj zaradi MOL-ove napake pri prijavi na razpis od ljubljanske občine zahteva vračilo dela denarja, ki je bil dodeljen za projekt Stožice, in sicer 1,9 milijona evrov. Številni menijo, da je ta Lukšičeva poteza povezana z napovedano Jankovićevo kandidaturo na predčasnih volitvah, ki bi lahko SD-ju odtegnila velik del volivcev.

Zaradi Stožic je zazijala velika luknja tudi v ljubljanskem mestnem proračunu. MOL je lani porabil dobra 402 milijona evrov, medtem pa so prihodki znašali 373 milijonov, zadolženost občine pa je bila dobrih 132 milijonov evrov, največ na račun posojil. Za leto 2010 so na MOL-u predvideli slabih 423 milijonov prihodkov in 452 milijonov odhodkov, ki so jih z rebalansom znižali za sto milijonov, na koncu pa je bila izvedba vseeno višja. Po rebalansu so v MOL-u načrtovali za 356 milijonov evrov odhodkov, a je bila izvedba za skoraj 50 milijonov evrov višja, predvsem zaradi gradnje kompleksa Stožice.

Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu za Stožice, sklenjena leta 2008, je sicer predvidevala le dva milijona evrov v 'škodo' ljubljanski občini, saj naj bi partnerji v zameno za gradnjo nakupovalnega središča zgradili športno dvorano, parkirišča in uredili okolico. Toda omenjena dva milijona sta narasla na 38,9 milijona evrov, ki jih je MOL Grepu priznal zaradi dodatnih stroškov gradnje, potem ko je Grep MOL-u julija lani poslal račun za 56,7 milijona evrov.