Javnofinančno stanje Slovenije
Slovenija zaznava visok javnofinančni primanjkljaj, tako kot tudi druge evropske države. Lani je znašal 3 milijarde evrov, kar je v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) blizu povprečja držav Evropske unije. BDP je po podatkih Sursa lani dosegel 52 milijard evrov.
Javni dolg je lani po podatkih Sursa znašal 40 milijard evrov. Povečal se je za 8,4 milijarde evrov. Velik del tega povečanja, 5 milijard, je šel za financiranje proračunskih ukrepov. Nekaj povečanja je šlo na račun predfinanciranja zaradi obdobja nizkih obrestnih mer.
Nekoliko slabše se je Slovenija izkazala glede primanjkljaja sektorja država glede na leto 2019, saj se je dolg povečal za okoli 10 milijard evrov.
Stroški obresti so lani znašali 732 milijonov evrov, kar je okoli 1,4 odstotka BDP-ja.
Vlado v prihodnjih letih čaka "odgovorno zniževanje" tega dolga s fiskalno konsolidacijo in s pomočjo gospodarske rasti, je za MMC zapisal ekonomist Anže Burger. "V koliko se bomo držali fiskalnega pravila in znižali dolg nazaj proti 60 odstotkom BDP-ja, bomo pripravljeni na naslednjo krizo, kar se je izkazalo za bistven pomen pri soočanju s pandemijo covida-19. Svež dokaz, kako nujno potrebujemo fiskalno pravilo in politike, ki ga upoštevajo."
Podobnega mnenja je ekonomist Marko Pahor. Javne finance so dolgoročno precej ogrožene. Pomemben faktor pri tem so demografske spremembe. Življenjska doba se podaljšuje in pritiska na pokojnine na eni strani, na drugi strani imamo nizko rodnost in zmanjševanje števila prebivalstva. "Stanje ni katastrofalno, zahteva pa ukrepanje, bistveno drugačno od trenutnega predvolilnega deljenja priboljškov različnim interesnim skupinam," je zapisal Pahor.
"Slovenija je navkljub dvoletni epidemiji v relativno dobrem javnofinančnem stanju. Javni dolg države se je sicer povečal v teh dveh letih zaradi številnih ukrepov vlade, a je zaradi hitrega okrevanja gospodarske aktivnosti še vedno obvladljiv," pa je komentiral ekonomist Sašo Polanec. "Država se zadolžuje po fiksni obrestni meri, kar pomeni, da bi lahko ob višji inflaciji, ki jo zaznavamo in jo lahko pričakujemo v prihodnje, ostal vzdržen – navkljub veliki možnosti, da vojna v Ukrajini in sankcije zahodnih držav proti Rusiji lahko privedejo do globalne recesije."
Proračunsko stanje
Proračunski primanjkljaj je za lani znašal 3,1 milijarde evrov, letos pa je načrtovan na 2,5 milijarde evrov. Proračun je torej v deficitu, ki je z vidika fiskalnega pravila nevzdržen, zadnja sprejeta zakonodaja pa ga še poslabšuje.
"Ocenjujem, da je fiskalni napor premajhen glede na gospodarsko rast in glede na tveganja, povezana z rusko invazijo," je komentiral Burger.
"Vlada je sprejela kar nekaj diskrecijskih ukrepov mimo protikoronskih pomoči, ki strukturno poslabšujejo položaj javnih financ. Govorim o rednih in izrednih uskladitvah pokojnin, višjih transferjih gospodinjstvom zaradi uskladitve dela transferjev z lansko visoko stopnjo inflacije, dvigu minimalne plače, zvišanju plač določenim skupinam v javnem sektorju in obetih za dodatna zvišanja ostalih skupin," je dodal.
Podobno oceno je podal Pahor. "Proračun se v veliki meri zanaša na črpanja sredstev Evropske unije, ki pa so zaradi slabo pripravljenih projektov bolj vprašljiva, kot jih želi trenutna vlada prikazati. Nasploh je trenutni proračun, še posebej v luči razvoja geopolitičnih razmer v svetu, precej umazana bomba za povolilno koalicijo, ne glede na to, kdo bo to koalicijo sestavljal. V drugi polovici leta ter v 2023 bo skoraj zagotovo treba potegniti nekaj precej nepriljubljenih ukrepov za stabilizacijo proračuna in vrnitev k fiskalnemu pravilu."
"Stanje v državnem proračunu se zelo hitro spreminja z gospodarskimi razmerami in ukrepi. Medtem ko smo v predhodnih dveh letih zaznavali visoke proračunske primanjkljaje, vezane predvsem na različne transfere protikoronskih paketov, pa v prvih dveh mesecih leta 2022 zaznavamo proračunski presežek v višini 94 milijonov evrov," pa je o slovenskem proračunskem stanju zapisal Polanec.
Gospodarsko stanje
Slovensko gospodarstvo je v dokaj dobrem stanju, vsekakor boljšem, kot je bilo pred krizo leta 2008. Je nizko zadolženo in razmeroma razpršeno. Tudi gospodarska rast kaže dobro, lani je znašala kar 8,1 odstotka BDP-ja. Realni BDP za 3,7 odstotka presega predepidemično leto 2019. Registrirana in anketna stopnja brezposelnosti januarja 2022 dosegata nizki stopnji s 6,7 odstotka in 4,3 odstotka.
Za zdaj visokofrekvenčni kazalniki kažejo na nadaljevanje okrevanja. Gospodarska klima se je izboljšala, rast potrošnje in naložb se nadaljuje, kar se kaže tudi v plačilni bilanci pri visoki rasti izvoza in uvoza, je poudaril Burger.
A obenem so na vidiku tudi temni oblaki. Zaradi vojne v Ukrajini in sankcij lahko pričakujemo nadaljevanje visoke rasti cen energentov, surovin in hrane. Pa tudi izgubo določenega dela izvoza na trgih Ukrajine ter Ruske federacije, tako posredno kot neposredno, saj se bo šok preselil na globalne verige vrednosti.
Zadnji dve leti sta na svetlo dali krhkost celotnega sistema globalnega gospodarstva, je poudaril Pahor. Imamo motnje dobavnih verig, cenovne šoke, oborožene spopade. Vse to močno zamaje celotno svetovno gospodarstvo. Slovenija je majhna in bo delila usodo Evropske unije. "Na daljši in srednji rok bo od nje le malo odstopala," je zapisal Pahor.
"Menim, da so protikoronski ukrepi, s katerimi so bila podjetja v veliki meri zavarovana pred posledicami zapiranj, in nadaljevanje ekspanzivne monetarne politike Evropske centralne banke spodbudili gospodarsko aktivnost," pa so Polančeve besede.
Smo pripravljeni na negotovosti?
Slovenija v relativno dobrem stanju. Podjetja in gospodinjstva so nizko zadolžena. Banke imajo ustrezne kapitalske količnike in nizke deleže nedonosnih terjatev. Prosta likvidna sredstva podjetij in gospodinjstev se še vedno povečujejo, država pa še vedno izkazuje presežek na tekočem računu. Slabo pa smo pripravljeni na šoke v dobavi energentov, je poudaril Burger. S podobno težavo se sicer srečujejo tudi številne druge evropske države.
Pahor je poudaril svetlejšo stran. Glede na to, kako hitro se celoten sistem zamaje, bi lahko sklepali, da nismo najboljše pripravljeni. Vseeno lahko razmeroma hitro pride do stabilizacije. "Vzpostavljeni so številni mehanizmi za ohranjanje stabilnosti gospodarstva in financ, ki so bili v zadnjih letih razmeroma uspešno uporabljeni. Velik izziv je v tem, da so motnje v ekonomiji vedno nove. Razmeroma dobro smo pripravljeni na tveganja, znane stvari, neznane stvari, negotovost, pa nam vsaj na kratek rok povzročajo precejšnje šoke."
"Čeprav trenutno položaj ni idealen predvsem zaradi visoke izhodiščne zadolženosti države, pa ga ne vidim kot slabega. Osredotočil se bom na gospodarska tveganja, čeprav je prisotno neko tveganje, da je Slovenija kot članica Nata udeležena v vojaškem konfliktu z Rusijo. Torej govorim o posrednih posledicah invazije v Ukrajino s strani Rusije, kot je povišanje cen energentov, zmanjšanja gospodarske aktivnosti zaradi same vojne in posledic gospodarskih sankcij. Glede na zadolženost Slovenije menim, da lahko Slovenije uvede še več ukrepov, ki subvencionirajo uporabo plina in naftnih derivatov. V tem kontekstu bi verjetno morala Evropska unija zaradi šokov v cenah energentov omogočiti znižanje trošarin, ki predstavljajo velik del maloprodajnih cen naftnih derivatov. Kot odziv na znižano izvozno povpraševanje po slovenskih dobrinah bi bilo dobro, če slovenska država ponovno uvede ukrepe iz časa epidemije covida-19 in pomaga podjetjem premostiti krizo. Predvsem subvencioniranje čakanja na delo se mi zdi izjemno učinkovit ukrep pri preprečevanju, da bi se zmanjšanje povpraševanja prelevilo v odpuščanje," pravi Polanec.
Kakšno gospodarsko in javnofinančno smer bi morala ubrati vlada?
Po oceni Burgerja bo treba pospešiti prehod na nizkoogljične vire in energetsko neodvisnost, tako z izgradnjo novega bloka jedrske elektrarne kot z vlaganji v učinkovitejšo rabo energije. "V primeru omejenega ekonomskega vpliva vojne v Ukrajini bi morali visoko gospodarsko rast in pregrevanje gospodarstva (rekordno nizka brezposelnost in visoka inflacija) izkoristiti za zmanjševanje javne porabe, izkazovanje presežkov v proračunu ter racionalizacijo javnega sektorja. Nujno je treba tudi rešiti nepremičninski balon, preden ogrozi finančno stanje bank in gospodinjstev. V Ljubljani bi morali omogočiti, da privatni investitorji v nekaj letih zgradijo vsaj 50 tisoč novih stanovanj, da se cena nepremičnin vsaj prepolovi. Previsoke cene so namreč posledica visokega povpraševanja in premajhne ponudbe, kar pa se da enostavno rešiti z novo gradnjo. Prostora v Ljubljani je ogromno, preprečiti moramo samo načrtno omejevanje gradnje, ki koristi nepremičninskim baronom in občinskim veljakom," je zapisal ekonomist Burger.
Pahor je napovedal, da se bo prihodnja vlada morala ukvarjati s stabilizacijo proračuna in vrnitvijo k fiskalnemu pravilu. Vlada se bo morala na novo pogajati, kaj je v fiskalno pravilo vključeno in kaj ne. "Brez tega bo ogroženo ali celo onemogočeno črpanje evropskih sredstev, kar bo proračunski primanjkljaj še zaostrilo. Skoraj neizbežna je pokojninska reforma, predvsem z bolj odločnim uveljavljanjem kapitalskih pokojninskih stebrov. Javni sektor bo treba racionalizirati, za to so možne različne poti, tudi (delna) privatizacija. Nujna je prenova slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. Ne glede na to bo treba poiskati dodatne davčne vire, bodisi s širitvijo osnov za davke, predvsem pa s prenovo premoženjskih davkov," je napovedal Pahor.
Kaj pa o smeri, ki bi jo morala ubrati prihodnja vlada, meni ekonomist Sašo Polanec? "Ob predpostavki, da bo vojna v Ukrajini dovolj kratka in ne bo treba povečevati izdatkov za obrambo države, bi se morala Slovenija posvetiti stalnim razvojnim vprašanjem, kot je: kako doseči višjo gospodarsko rast, obenem zagotoviti čim boljšo zdravstveno oskrbo in skrbno izbirati politike varovanja okolja. Navedene politike bi morala dosegati ob povišanju deleža izdatkov javnih blagajn v BDP za dve do tri odstotne točke. Največja cokla slovenskega razvoja so izdatki za raziskave in razvoj, ki so bili in so še vedno prenizki. Slovenija z deležem okrog 2 odstotka BDP-ja v letu 2020 zaostaja za povprečjem OECD-ja, ki znaša 2,5 odstotka, pri čemer države, kot je Švedska in ZDA dosegajo več kot 3 odstotke BDP-ja. Če želimo doseči višjo razvitost, je treba ta delež dvigniti za približno 1 odstotno točko. Nizek delež je predvsem posledica dejstva, da država vlaga premalo – predvsem v visokošolski sektor, ki zaposluje veliko število raziskovalcev. Država je tudi ovira pri razvoju visokega šolstva, saj je to finančno podhranjeno. Delež izdatkov za visoko šolstvo je le dober odstotek BDP-ja, medtem ko je ta delež v najboljših državah skoraj 3-kratnik slovenskega. Med ključne prioritete sodi zdravstvo – odprava čakalnih vrst, kjer bi država morala povečati obseg izdatkov. Treba bo dvigniti prispevne stopnje, saj v zdravstvu primanjkuje skoraj pol milijarde evrov, da bi dosegli ustrezno raven oskrbe (okrog 10 odstotkov BDP-ja). Država bi morala nuditi tudi ustrezne plače, da bi se več zdravnikov odločilo za specializacijo iz splošne medicine, in urediti ustrezne standardne (na primer število pacientov). Plače bi morali povečati predvsem mlajšim, ki se odločajo ali ostati v Sloveniji oz. za odhod v tujino, ne pa tudi starejšim zdravnikom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje