Svet je na prelomnici razvoja tehnologij, napredek je zelo hiter, zato je treba zagotoviti čim širšo razpravo o energetski prihodnosti, je uvodoma poudaril premier Robert Golob. Današnji posvet predsednika vlade je bil prvi v nizu posvetov, ki sledijo lanski odločitvi o odpovedi referenduma o JEK-u 2. "V preteklem letu je projekt JEK 2 dobil zelo velik pospešek, pa vendar se je na koncu izkazalo, da smo morda prehitro preskočili prvo fazo, in sicer razpravo o tem, kakšna je sploh vizija oskrbe Slovenije z električno energijo v prihodnosti," je dejal Golob in spomnil na evropske zaveze, da bo do leta 2050 treba družbo razogljičiti in pri tem najti najboljšo kombinacijo za doseganje okoljskih, družbenih in ekonomskih ciljev.

Tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je opozoril, da se v energetiki dogajajo tektonske spremembe, ki jih je mogoče čutiti ne samo na ravni EU-ja, ampak tudi širše. "Smo na razpotju med novim in starim svetom. Vemo, da so stari svet poganjala fosilna goriva, in danes smo, kjer smo. Z vidika podnebnih sprememb bo novi svet zagotovo poganjala tehnologija, ki bo čista, ki bo razogljičena, pri tem pa bo verjetno vse močnejša vloga umetne inteligence," je podčrtal. Udeleženci posveta so nato predstavili vizijo preskrbe z elektriko do leta 2040.

Roman Bernard iz NGEN-a si preskrbo z elektriko v letu 2040 predstavlja kot trajnostno in digitalizirano. Poleg uveljavljenih primarnih energetskih virov bo elektroenergetski sistem temeljil tudi na virih, kot sta sončna in vetrna energija, z visoko stopnjo možnosti shranjevanja energije, kar bo zagotavljalo stabilnost omrežja in proizvodnje. Hranilniki energije bodo omogočili, da bodo SE in VE postale ključni vir pasovne elektrike, meni Bernard. "Hranilniki bodo zasnovani tako, da bodo omogočali tudi 24-urno pokrivanje proizvodnje na lokaciji. Primarni viri pa bodo potrebni predvsem v zimskih mesecih ali ob pomanjkanju energije v sistemu. Posledično se bo zmanjšalo število obratovalnih ur primarnih virov, kar bo vplivalo na ceno elektrike iz teh enot." Bernard je še dodal, da ima Slovenija velik potencial pri proizvodnji energije iz sončnih elektrarn, lahko bi zgradili do šest gigavatov proizvodnih zmogljivosti in hkrati do 40 megavatnih ur skladiščnih zmogljivosti, katerih cene se po njegovih besedah zelo hitro znižujejo.

Vekoslav Korošec je poudaril tako intenzivno rabo obnovljivih virov kot gradnjo nove jedrske elektrarne ter shranjevanje presežkov električne energije v obliki vodika. "Slovenija bo do leta 2040 z lastno proizvodnjo električne energije pokrivala porabo. Gospodinjstvom in gospodarstvu bomo zagotovili konkurenčne cene, z ukinitvijo proizvodnje iz premoga se bomo približali ali pa tudi dosegli ogljično nevtralno proizvodnjo električne energije, izrabili bomo naravne danosti in pa preizkušene tehnologije iz obnovljivih virov, hidroenergijo, sonce, veter, geotermijo, lesno maso in pa jedrsko energijo," je strnil vizijo Gospodarske zbornice Slovenije.

Tudi Dejan Paravan (Gen energija) je zagovornik kombinacije jedrske in obnovljivih virov energije. Med drugim meni, da je jedrska energija realna možnost za leto 2040. "Jaz in moji kolegi menimo, da je. Predvsem v primeru velikih jedrskih reaktorjev tretje generacije," je dejal. Pri malih modularnih reaktorjih, ki so po njegovih besedah izjemno perspektivno področje, se je pa treba zavedati, da so še vedno v fazi razvoja in rešitve še niso preizkušene.

Dušan Plut, član Sveta za varovanje okolja na SAZU-ju, pa je opozoril, da smo na številnih področjih že prestopili planetarne okoljske omejitve, to civilizacijsko razpotje pa od nas zahteva, da na prvo mesto, predvsem v bogatih državah, postavimo zmanjševanje rabe energije. "Glede na količino energije, ki je na razpolago po prostorskih, regionalnih, biofizikalnih in tudi etičnih izhodiščih, potrebujemo radikalno drugačno energetsko strategijo, predvsem če imamo v mislih tudi naše zanamce." Predstavil je primer Švice, ki je na osnovi referenduma zasnovala sonaravno strategijo energetike, v kateri je na prvo mesto postavila zmanjšanje absolutne rabe primarne in končne energije do leta 2050 vsaj za polovico, a z neizogibnim povečevanjem deleža električne energije. Švicarji so se obenem odločili, da bodo ohranili delovanje obstoječih štirih jedrskih elektrarn, ne bodo pa gradili novih objektov.

Jonnas Sonnenschein iz nevladne organizacije Umanotera je dejal, da v začetku snovanja vizije energetske prihodnosti ne smemo imeti v mislih le tehničnih rešitev, ampak moramo, podobno, kot je poudaril Plut, razmišljati tudi o zmanjšanju rabe energije. "Tudi danes se predvideva ogromno povečanje porabe električne energije. Niti NEPN ne predvideva zmanjšanja porabe primarne energije, a moramo se zavedati, da gre tu za družbene odločitve, ki niso vklesane v kamen. Če želimo nadaljevati trend vse več prevoženih kilometrov na prebivalca na leto, če želimo vse večja stanovanja, vse večje nakupovalne centre, ki jih moramo ogrevati, če želimo ohranjati energetsko intenzivno industrijsko strukturo, bomo imeli veliko porabo energije in bomo težko dosegli okoljske cilje."

"Zagotovo mora biti energetska učinkovitost na prvem mestu," je poudaril Stane Merše iz Instituta Jožef Stefan. "Ključni izziv uresničevanja vizij bo v zimskih mesecih, ko bo pomanjkanje virov največje. Če nam bo uspelo samo pri ogrevanju zmanjšati potrebe po električni energiji, bomo lahko ta sezonski vpliv bistveno zmanjšali, pri čemer ne govorim samo o gospodinjstvih, ampak tudi o gospodarstvu," je poudaril.

Direktor Elesa Aleksander Mervar je povedal, da smo imeli v Sloveniji lani 14 odstotkov nižjo porabo električne energije kot leta 2019 in odstotek nižjo kot leto prej. V medletni primerjavi je po njegovih besedah ključen razlog prirast inštaliranih samooskrbnih sončnih elektrarn. Prihodnost vidi v kombinaciji jedrske in obnovljivih virov. "Predlagam, da smo pametni pri nadaljnjem subvencioniranju obnovljivih virov stavb na koncentrirana polja sonca in vetra," je med drugim dejal Mervar, ki se mu zdi tudi nujno, da bo imel tisti, ki bo obvladoval elektroenergetski sistem, možnost vplivanja na delovanje sončnih elektrarn.

Tomaž Štokelj (Holding Slovenske elektrarne) je menil, da jedrska prihodnost ni vprašljiva. "Mislim, da je bolj na mestu debata o tem, ali bomo delali raje male reaktorje ali se bomo odločili za veliko enoto in kakšna bo velikost te enote," je dejal.

"Pogosto v debatah o transformaciji energetike slišim, da je pomembnejše prilagajanje na podnebne spremembe kot pa blaženje. Ni res, blaženje podnebnih sprememb je izjemno pomembno, in tukaj Slovenija prispeva svoj košček v mozaik svetovnih prispevkov," pa je poudaril Žiga Zaplotnik z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.