Sprejetje ukrepov je po napovedih predvideno naslednji teden, v zadnjih tednih pa so govorili tako o delni regulaciji cen kot o pomoči države najbolj ogroženim skupinam prebivalstva in podjetjem. Odpira se tudi vprašanje morebitnega posega v dajatve, vlada pa bo, sodeč po gradivih v obravnavi, podaljšala veljavnost maksimalno znižanih trošarin na energente, ki jih je s 1. februarjem znižala prejšnja vlada, po vmesnem podaljšanju konec aprila pa bi se iztekle 31. julija. Kot so sporočili z vlade, so ukrepi za zajezitev cen zemeljskega plina in električne energije v pripravi in bodo predstavljeni v najkrajšem mogočem času.

Vlada je sicer na seji sprejela sklep o tem, da se v zgradbah, ki so v lasti države, varčuje z energijo. Organi državne uprave, ki so upravljavci ali uporabniki stavb v lasti ali uporabi države, morajo tako v skladu s sklepom vlade zagotoviti, da se tam, kjer imajo vgrajen klimatski sistem, prostori praviloma ne hladijo na temperaturo, nižjo od 25 stopinj Celzija. Enako velja tam, kjer je mogoča samostojna regulacija notranje temperature prostorov. V času med 18. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob sobotah, nedeljah in praznikih pa naj se teh prostorov ne hladi na temperaturo, nižjo od 28 stopinj Celzija.

Vlada je upravljavce stavb organov državne uprave prav tako pozvala, naj nemudoma pristopijo k hitrejšemu izvajanju ukrepov in naložb za učinkovito rabo energije in večjo rabo obnovljivih virov energije v svojih stavbah. Odgovorne osebe v organih državne uprave je ob tem pozvala, naj prednostno pristopijo k izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti. Preverijo naj tudi, ali je v prihajajoči kurilni sezoni mogoča tudi uporaba drugih energentov ali nadgradnja vira ogrevanja z viri iz obnovljivih virov energije.

Ukrep ob tem veleva, da se v času ogrevalne sezone prostori v organih državne uprave praviloma ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka od 20 stopinj Celzija.

Reševanje energetske krize s prihranki energije

Vlada je ministrstvom naložila, da s tem sklepom seznanijo javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode iz svoje pristojnosti in tudi njim priporočijo njegovo uporabo. Ravnanje v skladu s tem sklepom ob tem predlaga tudi drugim državnim organom in lokalnim skupnostim. "S prihranki energije lahko najugodneje in najhitreje prispevamo k reševanju energetske krize (negotove oskrbe) ter zmanjšanju stroškov," so po seji vlade pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.

Ob tem so na ministrstvu spomnili, da je Evropska komisija konec maja predstavila načrt REPowerEU, ki predstavljajo skupen odziv Evrope na težave in motnje na svetovnem energetskem trgu, ki jih je povzročila ruska invazija v Ukrajini. Preoblikovanje evropskega energetskega sistema je nujno iz dveh razlogov, in sicer zaradi odprave odvisnosti EU-ja od ruskih fosilnih goriv in reševanja podnebne krize, so dodali. Podobne ukrepe zmanjševanja rabe energije in odvisnosti od fosilnih goriv v javnem sektorju sta na primer sprejeli tudi Španija in Italija.

Vlada naproti trgovcem z gorivi pri obveznosti dodajanja biogoriv

Vlada je izdala tudi dopolnjeno uredbo o obnovljivih virih energije v prometu, s katerim trgovcem omogoča večjo prožnost pri obveznosti dodajanja obnovljivih virov energije, torej biogoriv, v pogonska goriva. Trgovci bodo lahko v primeru nedoseganja predpisanih deležev v tekočem letu, cilje dosegli s presežki v prejšnjih ali naslednjih treh letih.

Sorodna novica Kmetijska ministrica Šinko: Nikogar ne želimo siliti, da proda pšenico državi

Uredba namreč ureja področje predpisanega obveznega energijskega deleža biogoriv v pogonskih gorivih. Pri bencinu in dizelskem gorivu je v tem letu ta delež na primer pri najmanj 10,1 odstotka, v 2023 najmanj 10,3 odstotka, v 2024 najmanj 10,6 odstotka, do 2030 pa se zviša na 20,8 odstotka. Obveznost se torej izpolnjuje na letni ravni.

Vlada zdaj uvaja možnost odstopanja od predpisanih energijskih deležev obnovljivih virov energije v posameznem letu. Zavezanci lahko cilj v primeru nedoseganja predpisanega deleža v posameznem koledarskem letu dosežejo s presežkom energijskega deleža obnovljivih virov energije v enem izmed predhodnih treh let ali v obdobju naslednjih treh let oziroma s prenosom presežka energijskega deleža v obdobje, kjer delež ni bil dosežen.

Namen uvedbe te prožnosti je po pojasnilih vlade prilagoditev na izjemne okoliščine, ki so letos nastale zaradi ruskega napada na Ukrajino, a ob hkratnem prizadevanju, da država na dolgi rok ohrani trend doseganja ciljev razogljičenja na področju prometa. S predlagano ureditvijo bo po prepričanju vlade omogočeno lažje prilagajanje razmeram na trgu. Ukrepanje države na področju dodajanja biogoriv v sklopu prizadevanja za obravnavo draginje pri naftnih derivatih je bila tudi želja trgovcev s pogonskimi gorivi.

Rast cen električne energije in plina

Cene elektrike in plina že nekaj časa naraščajo, še večji skoki se zaradi izjemno visokih borznih cen predvidevajo v prihodnosti. Velik izziv je tudi morebitna prekinitev dobav ruskega plina, obenem pa na strani povpraševanja še ni čutiti umirjanja. Kot je poročal Radio Slovenija, bo Petrol za gospodinjstva septembra zvišal ceno elektrike za okoli 13 odstotkov in ceno plina za okoli 43 odstotkov. Gen-i 1. avgusta uvaja za okoli 18 odstotkov višje cene elektrike ter za približno tretjino višje cene plina. Pri ECE-ju in Energiji plus gospodinjstva že plačujejo višje položnice, pri E3 in Elektro energiji pa jih bodo predvidoma že ta mesec.

Razmere so alarmantne tudi v gospodarstvu. Izvršna direktorica GZS-ja za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je za Radio Slovenija pojasnila, da so cene energentov v povprečju za 116 odstotkov višje kot v prvih petih mesecih letos glede na primerljivo obdobje lani.
Za nas bi bila najprimernejša rešitev, kot je bila tudi pri naftnih derivatih, kapica, je dejala Nachtigal.

Skupnost občin Slovenije premierja poziva k ukrepanju

Oglasili so se tudi v Skupnosti občin Slovenije, kjer opozarjajo na vpliv dviga cen energentov in pričakovanih nadaljnjih podražitev na občine. Premierja Goloba so pozvali, naj nemudoma ukrepa tudi na tem področju. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, želijo da se tudi za občine poišče rešitev, kot je že bila poiskana drugod.

Po njihovih navedbah se je med drugim odhodek za električno energijo marca 2022 v primerjavi z letom prej zvišal za 20 odstotkov. Ob tem poudarjajo, da je treba upoštevati delovanje občin v skladu z javno naročniško zakonodajo in sklepanje večletnih pogodb, kar pomeni, da so se v kratkem obdobju občutno dvignile dogovorjene cene v pogodbah iz javnih naročil.