"Pismo podpore z glavo institucije župana občine Ljubljana, namenjeno srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, so številni označili za sramoto. Najprej pa se je z ostro kritiko oglasil t. i. levi pol. Ker gre za enega najvplivnejših politikov v državi, ki ima velik vpliv tudi na vlado, in ker je bilo pismo javno objavljeno na uradni strani predsednika Republike Srbije, je težko pritrditi, da gre za osebno mnenje," je v uvodu Tarče povedala voditeljica Erika Žnidaršič.

Sorodna novica Janković o pismu podpore Vučiću: Ne negirajte razvoja

"Kakšni so interesi in vloga ljubljanskega župana pri gradbenih poslih ob razstavi Expo, ki jo bo Beograd gostil čez dve leti, in za katero bo srbska oblast brez postopkov javnega naročanja razdelila za več milijard evrov poslov? Kdo je podjetnik blizu srbskega predsednika Vučića, ki je v Ljubljani kupil občinsko zemljišče? Kaj slovenska politika dolguje ljubljanskemu županu, da je bil odziv nekaterih politikov mlačen? Kako je mogoče, da župan slovenske prestolnice podpira avtokratskega predsednika države, ki je postal simbol korupcije, kratenja demokracije in podrejanja medijev? V Tarči o medijih tudi pri nas, kakšen je vpliv politike in kapitala na neodvisnost medijev, kdo so njihovi lastniki, kdo jih financira? Zakaj so tokovi državnega denarja skriti?" se je vprašala voditeljica.

Tokrat so gostje v studiu bili: dva nekdanja zunanja ministra Ivo Vajgl in Anže Logar, nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj ter vodja Levice Asta Vrečko.

Prijateljstvo Janković-Vučić
Ne le na javnih dogodkih, ljubljanski župan Zoran Janković in srbski predsednik Aleksandar Vučić se srečujeta tudi v intimnejšem okolju. 7. marca lani sta se sešla na kosilu v dvorcu Zemono v Vipavi, kjer je beseda prav tako tekla o razstavi EXPO, ki jo bodo leta 2027 pripravili v Beogradu, sta prvi Tarčin prispevek začela Anja Šter in Klemen Košak.

Vučić se je Jankoviću zahvaljeval septembra lani, ko ga je ljubljanski župan obiskal v – Loznici, srbskem mestu, kjer so potekali protesti proti gradnji rudnika litija. "Veliko smo že naredili, moramo in zmoremo pa še več. Zoranove izkušnje in rezultati so ogromni, pričakujem ga tudi v Beogradu in se veselim nadaljnjega sodelovanja pri številnih projektih," je zapisal Vučić.

Dobra dva meseca pozneje – tri tedne zatem, ko je pod zrušenim nadstreškom na železniški postaji v Novem Sadu umrlo 15 ljudi, in istega dne, ko so študenti pred beograjsko Fakulteto dramskih umetnosti mirno protestirali, pa so jih napadli – sta le šest kilometrov stran Zoran Janković in Aleksandar Vučić nazdravljala ob odprtju sejma Vinska vizija odprtega Balkana v družbi predsednika Republike Srbske Milorada Dodika in drugih državnikov.

"Odličen pogovor in kosilo"

Nazadnje je Vučić v Beogradu gostil Jankovića pred tremi tedni, ko so študenti množično protestirali po več mestih in zasedali fakultete. "Odličen pogovor in kosilo z velikim prijateljem Zoranom Jankovićem, ljubljanskim županom. Danes je bila posebna tema prihajajoči EXPO … Hvaležen sem Zoranu Jankoviću za pomoč, podporo, znanje in energijo pri tem velikem projektu," je na družbena omrežja zapisal Vučić.

"O kakšni pomoči in podpori ljubljanskega župana pri projektu EXPO Vučić govori, ni jasno. Prav tako ne, zakaj se tako pogosto dobivata na to temo in zakaj bi Jankovič zastonj sodeloval v odboru, ki usmerja EXPO?" je v prispevku povedala Šter.

Vsa ta vprašanja smo naslovili na srbskega predsednika Aleksandra Vučića, vendar iz njegovega urada odgovora nismo dobili. Iz kabineta ljubljanskega župana pa so sporočili: "Župan ne sodeluje ne v odboru ali svetovalnem telesu EXPA 2027, ima pa odprto vabilo za sodelovanje."

18 milijard evrov za srbski EXPO

Srbija je za izvedbo razstave, pravzaprav gre za manjšo specializirano različico znane svetovne razstave EXPO, spisala celo posebni zakon, s katerim je ustanovila posebno državno podjetje, ki bedi nad projektom, in tega izvzela iz določb javnega naročanja. Poleg tega za načrtovane investicije ne bo potrebno uporabno dovoljenje, gradbeno dovoljenje pa bo mogoče dobiti tudi brez presoje vplivov na okolje. Vrednost projekta: do 18 milijard evrov.

Urednik portala Nova RS pravi, da konkretna vrednost posameznih investicij ni znana. "Ne vemo, koliko bo vse skupaj stalo, to je najhujše od vsega. Imajo zakonsko možnost, da rečejo: to je poslovna skrivnost," je povedal Vojislav Milovančević.

Minister Vesić in zrušen nadstrešek

Dober dolgoletni prijatelj ljubljanskega župana je tudi Goran Vesić, nekdanji minister za gradbeništvo in promet, ki je odstopil prav zaradi zrušenja nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu in je eden od 13 obtoženih zaradi povzročitve splošne nevarnosti.

Janković je še prejšnji torek proteste v Srbiji komentiral takole: "Nekdo je zlorabil ta nadstrešek. Navsezadnje, če gledamo po svetu, koliko stavb je padlo. Pa ne da bi koga opravičeval …"

Nekdanji minister Vesić velja za enega najtesnejših zaveznikov predsednika Vučića, dolga leta je bil menedžer in podžupan Beograda. Janković je Vesiću pred tremi leti v Beogradu pomagal odkriti spomenik slovenskemu jezikoslovcu Jerneju Kopitarju.

"Vučićev kuhar" Tomaž Kavčič

In še en prijatelj, znani slovenski kuhar Tomaž Kavčič, vodja gostilne v Dvorcu Zemono, tiste, ki jo pogosto obiskuje srbski predsednik Vučić, Kavčič pa zanj kuha tudi v Srbiji. Že pred sedmimi leti je postal častni konzul Srbije v Sloveniji.

Pozornost srbskih medijev je Kavčič, ki ga imenujejo "Vučićev kuhar", vzbudil marca 2023. Bil je sopotnik Vučićevega "kuma" oziroma dobrega prijatelja Nikole Petrovića, ko je v Beogradu povzročil nesrečo v 400 tisoč evrov vrednem športnem avtomobilu znamke McLaren. V Petrovićem urinu so zaznali kokain, v krvi pa ne, zato je bil oproščen.

Tako kot Vučić ima tudi Kavčić Petrovića za dragega prijatelja. Petrović je v Sloveniji skupaj s someljejem Gašperjem Čarmanom lastnik podjetja NG Projekt. Julija lani je za 2,7 milijona evrov od ljubljanske občine na dražbi kupil skoraj hektar zemlje v Trnovem – v predelu, ki mu pravijo tudi ljubljanska Sibirija. Tam naj bi zrasel večji poslovno-stanovanjski objekt.

Zastopnica Petrovičevega podjetja je Melita Koblezen, ki je po poročanju medijev blizu Žigu Debeljaku, predsedniku uprave Slovenskega državnega holdinga. Sodelovala sta v Mercatorju, zdaj imata skupaj podjetje Advico.

Janković: Jaz sem to naredil in za tem stojim

"Seveda bi mi bilo mnogo lažje, če tega ne bi poslal … Jaz sem to naredil in za tem stojim." Tako je Janković že tretjič ta teden pojasnjeval, zakaj je Vučiću poslal, kot sami pravi, osebno pismo podpore. Na dopisu z glavo župana. Javno ga je na svoji uradni strani objavil sam predsednik Vučić.

"Sklepam, da je s pismom Vučić želel ustvariti percepcijo v javnosti, da obstaja mednarodna podpora Srbski napredni stranki (SNS)," je povedal novinar Milovančević.

Peticija Ljubljančanov – Ne v našem imenu

Jankovićevo pismo je naletelo na oster odpor in kritiko celotnega slovenskega levega političnega pola – tudi peticijo Ljubljančank in Ljubljančanov Ne v našem imenu.

"To je evidenten primer deplasirane izjave, ki se ne more drugače razložiti, kot da gre za skupne interese. Študenti tam ne zahtevajo nikakršnega odstopa, niti predsednika države niti kogar koli, pritiskajo na celotno politiko tako, da zahtevajo pravno državo," je dejal zgodovinar in podpisnik peticije Božidar Flajšman.

Proti Zoranu Jankoviću je bila v preteklosti sprožena kopica pravnomočnih obtožnic in drugih postopkov: očitali so mu podkupnine v obliki gotovine in spolnih uslug, zlorabo položaja, utajo davkov, pa da je njegova družina s spretnimi manevri oškodovala upnike pri odpisu 29-milijonskega dolga. Nikoli pa ni bil obsojen.

Ob tem pismu se je v obsodbi Jankovića zedinila celotna levica. "To je logično, ne gre za notranjepolitično slovensko vprašanje, kjer je Janković zelo spretno, inteligentno dobival samodejno podporo levice. Nekoč je v pogovoru za hrvaško televizijo izjavil, da Janša ne bo prišel na oblast, dokler je on župan. In to zavezništvo traja 20 let. Zdaj imamo opravka z vprašanjem, ki nima zveze s slovensko notranjo politiko in volivci levice, podporniki levice v Ljubljani. V Ljubljani levica zmaguje od leta 1990 naprej, so občutljivi za ta vprašanja," je za Tarčo povedal publicist Dejan Steinbuch.

Konec politične kariere?

Premier Robert Golob je bil glede Jankovićeve podpore Vučiću zadržan. "Vsak ima pravico do svojih osebnih stališč, živimo v demokraciji," je dejal premier.

Pomenljiv je tudi molk SDS-a. Janša se je v prejšnjem mandatu večkrat srečal z Vučićem. Pred lanskimi volitvami sta se, po poročanju medijev, nekdanji premier Janša in srbski predsednik Aleksandar Vučić dogovorila za vzajemno pomoč pri iskanju podatkov zoper politične nasprotnike: Roberta Goloba, ki je vodil GEN-i, in Dragana Đilasa, Vučićevega tekmeca.

"V politiki ni pravih prijateljev, tukaj so samo interesna zavezništva, in zavezništvo med Janšo in Vučićem je imelo svoj cilj, svoj namen. V tem trenutku ni relevantno, Janša ni premier, je v opoziciji, Janković pa je župan," je še komentiral Steinbuch.

Kdo ima tukaj največ vpliva? "To je ena kompozicija. Glavni je po mojem mnenju v Moskvi, potem sta Vučić in navsezadnje Dodik, in če gledamo to pismo in odziv dela slovenske politike, smo se tudi mi spravili v podrejen položaj. Tega res ne bi bilo treba. Za Jankovića je to lahko zelo mogoče konec politične kariere," je odgovoril Steinbuch.

Mediji – steber demokracije ali plen politike?

Kako je vse skupaj potekalo v času zadnje Janševe vlade, je znano. Na obrobnih portalih so se znašli oglasi velikih državnih podjetij, v medije blizu SDS-a so se stekali Madžarski milijoni. Aktualna vlada je z namenom razčiščevanja medijskih praks SDS-a ustanovila preiskovalno komisijo. Danes jo vodi poslanka Svobode Tamara Vonta. Zanimivo, pomoč pa ji nudi novinar portala Necenzurirano Tomaž Modic, sta Tarčin prispevek o medijih začela Žan Dolajš in Vanja Gligorovič.

Komisija pri Bojanu Požarju preverja, ali je oglase dobil na podlagi politično-gospodarskih povezav, brez jasne tržne logike. A nerodno je, da je strankarski vodja Tamare Vonta, danes predsednik vlade Robert Golob, vsaj pred časom očitno počel podobne reči.

Leta 2021, v času tretje Janševe vlade, se je Golobu na GEN-i-ju začel majati stolček. Sledili so zanimivi manevri. Svetovalec Golobove uprave je postal nekdanji tesni Janšev sodelavec Anton Krkovič. "Prepoznal sem Roberta, našega predsednika in tudi našo družbo kot nekaj enkratnega, izvrstnega, dostojnega ..." je 11. novembra 2021 povedal nekdanji vojak in uslužbenec družbe Gen-I Krkovič.

Golob leta 2021 oglase naroči na Nova24

Robert Golob je leta 2021 gostoval v studiu Nove24, še več, Gen-i je v tem letu tam naročil oglase. "Gospod Golob je prišel sem, na Novo 24 TV. Nastopil je tukaj v studiu in dejal, da podpira vse demokratične medije, zato sem mu rekel: če to podpirate, boste pri nas oglaševali. Odgovoril je: jaz podpiram cel spekter," je povedal direktor Nove24 Boris Tomašič.

Dogovor za oglaševanje naj bi bil sklenjen kar v pisarni direktorja Nove24. Primer, ki očitno kaže na to, kako fleksibilno se lahko razporeja javni oglaševalski denar.

Medijsko državno oglaševanje, kadrovanje in kupovanje

"Razdeljevanje državnega oglaševanja je seveda težava v Sloveniji že vseh preteklih 30 let ... In v tistem času se je gotovo oglaševalo na način preferenc in na osnovi političnih kadrovanj, kupovanj in trgovanj," je povedal strokovnjak za medije in profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Marko Milosavljević.

Poglejmo, kaj se z državnim oglaševanjem dogaja leto dni pred volitvami. Gen-I, nekdanja energetska trdnjava premierja, ki jo še vedno vodijo kadri blizu Roberta Goloba ... Državno podjetje je sredi intenzivne oglaševalske kampanje. A do konkretnih oglaševalskih številk je skoraj nemogoče priti, čeprav je Gen-I že nekaj let v 100-odstotni državni lasti in je zavezan javni objavi vseh finančnih transakcij.

Kdo je lastnik tisočink državnih podjetij?

Poglejmo naslednji zanimiv primer – oglas Gen-I-ja iz marca 2023 v eni izmed revij, ki jih izdaja podjetje Mladina. V javni bazi, kjer naj bi bile razvidne vse transakcije podjetij v 100-odstotni državni lasti, plačila za ta oglas ne najdemo.

Iz Gen-I-ja so sporočili, da nam primera ne morejo dodatno pojasniti. "Glede na to, da je Gen-I zavezanec za dostop za informacije javnega značaja, bi vam moral te račune izročiti … pri teh družbah se velikokrat lahko zgodi, da določena transakcija ni vidna, to je iz razloga, ker ima bodisi družba odprt račun v tujini in posluje prek njega. Lahko se zgodi, da je bila kaka transakcija izvedena prek hčerinske družbe," je pojasnil David Lapornik, namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

In prav na tem mestu se odpirajo nova vprašanja. Oglašujejo tudi hčerinske družbe Gen-I-ja, njihov tok denarja pa v javnih bazah ni razviden. Pa čeprav so hčerinska podjetja v 100-odstotni lasti mame Gen-I, ki pa je v 100-odstotni državni lasti. Vsaj tako se zdi po analizi enega od poslovnih registrov. Ko smo kopali naprej, pa smo naleteli na presenečenje. Drug poslovni register kaže drugačno sliko. Hčerinske družbe niso v 100-odstotni, ampak pozor, v le 99,99-odstotni lasti državnega podjetja.

"Kako je to sploh mogoče? Kdo je lastnik preostale tisočinke odstotka? Gre tukaj za napako? Ali pa morda za namerni manever skrivanja transakcij?" se v prispevku vpraša Dolajš. Iz pristojne agencije (Ajpes) so poslali pojasnilo, da je za to odstopanje kriv matematični model. "Očitno je zaradi tega javnost prikrajšana za vpogled v poslovanje družbe v državni lasti," je dodal Dolajš.

Na KPK-ju so jasni: "Če tam ne piše 100 odstotkov, uprava nima pravne podlage za pridobivanje teh transakcij. Mi jih iz njihove strani ne dobimo in jih tudi javno ne moremo objaviti."

Tok denarja je poslovna skrivnost

Nekaj transakcij Gen-I-ja je medijem sicer vidnih, a gre za manjše zneske, ki tečejo na vse strani. Ko pa Gen-I pozovemo, naj nam razkrijejo vsa nakazila, dobimo znan odgovor: poslovna skrivnost. Niso edini. Telekom, Sava Re, Zavarovalnica Triglav – povsod enak odgovor: gre za poslovno skrivnost.

Ob poslovni skrivnosti je tu še oglaševanje prek posrednikov. Pošta Slovenije je za to najela dve agenciji, Pristop in Medialog. Samo z Medialogom ima pošta podpisan 3,2 milijona evrov težak okvirni sporazum. Na naša vprašanja, v katerih medijih in v kolikšnem obsegu oglašujejo, se ne Pošti ne odzivajo.

Neposredno medijem pa denimo plačuje Družba za avtoceste (Dars). Pod prejšnjo upravo Valentina Hajdinjaka iz Nove Slovenije je Dars množično financiral medije, ki so blizu desni politični opciji – Novo 24, Požareport, portal Iskreni.

Ti zdaj denarja od Darsa več ne prejemajo, pravi zdajšnji vodja Darsa Andrej Ribič. "Smo te prakse prekinili," je povedal za Tarčo. Zdaj avtocestna družba večinoma oglašuje v Odlazkovih medijih, v Mladini in na Radioteleviziji Slovenija.

"Tukaj pa res ni nobene politične odločitve, tukaj predvsem oglašujemo varnost v prometu, se lahko sami prepričate tako v Reporterju kor Mladini. In Dars bistveno manj denarja porabi, kot bi ga moral za poslanstvo, ki ga opravlja," je še dodal Ribič.

Ribič se je pritožil zaradi omejitev, ki jih ima Dars pri sponzoriranju različnih organizacij, društev, in si tako v letu pred volitvami izboril več kot trikratno povečanje kupčka denarja, ki ga lahko Dars nameni za različna sponzoriranja. SDH je namreč želje Ribiča uslišal.
Pred dvema mesecema je državni holding spremenil svoja priporočila. Konkretno: Dars je doslej za donatorstva letno lahko porabil do okoli 160 tisočakov, zdaj pa bo lahko za donacije in sponzorstva namenil kar več kot pol milijona evrov.

SŽ stičišče kadrov vseh barv

Pojdimo še na Slovenske železnice, ki že pregovorno veljajo za stičišče kadrov vseh političnih barv. To se kaže tudi v oglaševanju, za katero SŽ letno porabi več kot pol milijona evrov. Na seznamu je najti prav vse – od Dela, Dnevnika in Radiotelevizije Slovenija, Mladine do Požareporta. Med največjimi prejemniki pa Pro Plus in mediji iz imperija Martina Odlazka.

Oglaševanje Elesa lani eksplodiralo

Eles je lani za oglaševanje namenil skoraj toliko denarja kot prej v štirih letih skupaj. Razlog za to tiči v lanski stoti obletnici dejavnosti družbe, so sporočili.

Oglaševali pa so predvsem v Odlazkovih medijih, denimo v Medii24, na Radiu Tednik Ptuj, v Dolenjskem Listu in tedniku Mladina.

Kdo, komu, koliko in zakaj? Več reda pri državnem oglaševanju naj bi po obljubah vlade sicer prinesel nov medijski zakon.

"Vendar pa sem prepričan, da tudi če bo ta regulativa sprejeta v besedilu, kot je predvideno, netransparentnega oglaševanja in netransparentnega financiranja medijev ne bo mogoče preprečiti," je povedal Miran Lesjak, odgovorni urednik Dnevnika.

Leto dni pred volitvami pa se na medijskem prizorišču dogajajo zanimivi premiki. Na največji in najvplivnejši komercialni televiziji POP TV, kjer se v zadnjem času pojavlja veliko oglasov Gen-I-ja, je morala položaj zapustiti dolgoletna glavna urednica Tjaša Slokar Kos.

Odlazkova medijska mreža

Najbolj zapletena, najobsežnejša in izjemno vplivna medijska mreža v državi so še zmeraj podjetja, ki jih obvladuje Martin Odlazek. Tam pa najdemo kadre iz krogov vladajoče stranke. K Odlazku se je vrnila nekdanja generalna sekretarka Gibanju svoboda Vesna Vukovič. V Odlazkovih podjetjih je direktorsko službo našel tudi Tomaž Vesel, propadli kandidat Svobode za evropskega komisarja. Vesel je tudi prokurist podjetja Salomon. Prav v času aktualne vlade je država po številnih zapletih odprodala delež Salomona, ki ga je pred leti zaradi dolgov zasegla Odlazku. Po preprodaji se je 30-odstotni delež znašel v rokah podjetja Darija Južne, ki je eden najbogatejših Slovencev. Južna je tudi eden največjih posameznih lastnikov Petrola -- kjer pa je, zanimivo, pred kratkim nadzornik postal Tomaž Vesel.

"Salomon formalno ni več v rokah Martina Odlazka. A špekulira se, da Odlazek še vedno obvladuje podjetje. Pred časom je imel Odlazek v podjetju še vedno pisarno," je v prispevku povedal Dolajš.

Salomon pa ima lastniški delež tudi v časniku Večer. S poročanjem katerega naj ne bi bili zadovoljni v vladnih krogih. Po naših informacijah se stolček tam maje odgovornemu uredniku Matiji Stepišniku, ki pa se na naše klice ni odzval. Na Večeru se obetajo še dodatna odpuščanja novinarjev. Medijskega tajkuna Martina Odlazka pa očitno zanima tudi nakup Pristopa.

Če Odlazku uspe, bi tako poleg številnih medijiv, založniških podjetij in tiskarne, s prevzemom Pristopa pod svoj nadzor dobil še en eno najvplivnejših komunikacijskih podjetij. Obvladoval bi torej velik del komunikacij v državi.

Kaj se dogaja na Delu?

Delo - največji tiskani medij v državi pa že kar nekaj časa obvladuje Stojan Petrič - najvplivnejši človek koncerna Kolektor, ki med drugim s svojo gradbeno divizijo sodeluje na milijardnih infastrstukturnih projektih države. Ali gospodarski interesi lastnikov vplivajo na uredniško politiko medijev?

"Govori se o raznih dogovorih z različnimi medijskimi lastniki s predstavniki oblasti, da nekateri mediji ne pišejo o določenih zadevah, o določenih ljudeh, o določenih napakah," je za Tarčo povedala raziskovalna novinarka Suzana Kos, medijski portal 360.