Od imenovanja Dimitrija Rupla za posebnega premierjevega odposlanca za zunanje zadeve do imenovanja Andreja Vizjaka v Svet za energetiko (pri čemer je "spregledal" Mateja Lahovnika) - Pahorjeve odločitve dvigujejo prah. In močno vznemirjajo koalicijske partnerje, ki se bodo o tem pogovarjali tudi na torkovem vrhu.

O razmerah v koaliciji in o tem, kam bi lahko pripeljale Pahorjeve poteze, smo se pogovarjali z dvema znanima družbenopolitičnima komentatorjema, Vladom Miheljakom in Matejem Makarovičem.

Miheljak je prepričan, da bi Pahorjeve poteze, ki dvigujejo toliko prahu v koaliciji in v širši javnosti, lahko povzročile oz. že povzročajo trenja v koaliciji: "Poteze nesporno povzročajo trenja v koaliciji - oglasil se je Lahovnik, pa Golobič in Kresalova. Zdaj je vprašanje, kako bo Pahor šel naprej."

Makarovič: Pahor želi pokazati neodvisnost
"Te poteze so pričakovano vzdignile precej prahu med privrženci koalicijskih strank. Domnevam, da gre za Pahorjevo željo pokazati neodvisnost v lastnih odločitvah in sposobnost preseganja političnih delitev," pa o Pahorjevih potezah pravi Matej Makarovič, ki dodaja, da so poteze očitno že sprožile trenja v koaliciji. "Ne verjamem pa, da bi zato lahko prišlo do zamenjave kakšnega ministra," še pravi pri tem.

Miheljak: Premier več izgublja, kot pa dobiva
Pahor bo po Miheljakovem mnenju s svojimi potezami nadaljeval, a obenem verjame, da to ne pomeni začetek konca koalicije. Miheljak ob tem še pravi, da predsednik vlade zaradi tovrstnega ravnanja več izgublja, kot pa dobiva: "Če pogledamo primer Rupla - Pahor z imenovanjem ni pridobil nič, izgubil pa ogromno." Pri tem dodaja, da Ruplovo imenovanje ni zbujalo simpatij niti pri opoziciji - nad Pahorjevo odločitvijo, kot pravi, ni bil navdušen niti Janez Janša, kar postaja počasi jasno tudi Ruplu, zato se bo po Miheljakovem mnenju najverjetneje sam umaknil, kar bo razmere v koaliciji malo umirilo.

Pahor se bo najverjetneje umaknil
"Zelo verjetno je, da se bo Pahor vsaj nekoliko umaknil. Sicer lahko ne le ogrozi stabilnost koalicije, temveč tudi tvega svoj položaj znotraj lastne stranke," pa je prepričan Makarovič. Glede tega, kaj je Pahorja spodbudilo k takšnim odločitvam, pa Makarovič pravi: "Mislim, da gre za željo po široko všečni podobi in poskus širjenja volilne podpore k tistim volivcem, ki nihajo med obema glavnima političnima blokoma."

"Premier želi ugajati vsem"
Miheljak podobno meni, da si Pahor želi ugajati vsem, zato se odloča za poteze, ki pa mu ne prinašajo pozitivnega rezultata: "Če pogledate javnomnenjske ankete, ima vlada izjemno nizko podporo - vse vlade do sedaj, tako Janševa kot Drnovškova, so imele na začetku mandata, v prvih nekaj mesecih okoli 70-odstotno podporo. Zdaj pa ni tako. Ne vlada nobena povolilna evforija. Pahorjeva vlada ima komaj večinsko podporo."

Kakšne bi lahko bile posledice, če bi Pahor s tovrstnimi odločitvami nadaljeval? "Za zdaj se zdi, da utegne predvsem izgubiti del tako imenovanih levih volivcev, ki bodo zlahka prešli predvsem k Zaresu. Pridobivanje volivcev t. i. desnice pa je zahtevnejše in bolj negotovo," meni Matej Makarovič.

Pahorjevo ravnanje "izjemna dimenzija potrebe po všečnosti"
"Ljudje so hoteli spremembe, Pahor pa s svojim ravnanjem javnosti sporoča, da sprememb ni in jih ne bo," še pravi Miheljak. O razlogih za takšne odločitve predsednika vlade pa Miheljak pravi, da Pahorjevo delovanje predstavlja "izjemno dimenzijo potrebe po všečnosti"

Tanja Kozorog
tanja.kozorog@rtvslo.si