Koalicija bo Pahorjeve odločitve o imenovanju Rupla in drugih gotovo skušala uporabiti kot vzvod pritiska na Pahorja, saj je politika v najvišji sferi predvsem daj - dam politika, meni Milan Balažic. Foto: MMC RTV SLO
Koalicija bo Pahorjeve odločitve o imenovanju Rupla in drugih gotovo skušala uporabiti kot vzvod pritiska na Pahorja, saj je politika v najvišji sferi predvsem daj - dam politika, meni Milan Balažic. Foto: MMC RTV SLO
Milan Balažic o Pahorjevih "spornih" kadrovskih odločitvah.

Bolj pomemben bo družbeni impakt, družbeni vpliv teh prvih potez, ker se mi zdi, da je tu njegov kapital zelo padel, kar se bo verjetno po prvih anketah pokazalo v upadanju njegove popularnosti in popularnosti SD-ja. To pa bo neka cena, ki jo bo Pahor moral plačati, ampak to je nabrž vedel, ko je računal "cost benefits", se pravi koristi in izplen iz teh potez, ki jih je vlekel.

Milan Balažic o ceni, ki jo bo moral plačati Pahor.

Pahorjev manevrski prostor je tu v resnici pomembno omejen: za večino, ki jo potrebuje za vladanje, potrebuje vsakega od treh koalicijskih partnerjev, njegova lastna stranka pa mu ne bo dovolila, da bi iskal kakšno alternativo sedanji koaliciji. Samo imenovanje Rupla in nato Šinkovca pa ima na nek način nasprotno vlogo, saj poskuša prek tega Pahor demonstrirati, da je v svojih odločitvah vendarle dovolj suveren in ni pripravljen tako zlahka podleči pritiskom.

Matej Makarovič o Pahorjevi suverenosti.
Matej Makarovič in Milan Balažic
Makarovič in Balažic se ne strinjata glede Pahorjevega izpolnjevanja obljub. Foto: MMC RTV SLO
Dimitrij Rupel, Borut Pahor
Balažic meni, da je bilo imenovanje Rupla za odposlanca s političnega vidika napaka, Makarovič pa, da je mogoče, da so v ozadju obljube Ruplu. Foto: EPA

Milan Balažic s fakultete za družbene vede meni, da trenja niso nič nenavadnega v primeru koalicijskih vlad. Vse vlade do zdaj so bile namreč koalicijske in v vseh so bila trenja. Nekoliko manj izrazita so bila med vladanjem Janeza Drnovška in Janeza Janše, ki sta izrazita voditelja in sta v svojih mandatih vodila dominantne stranke, "tokrat pa se očitno tri stranke, ki so bile v času volitev konkurenčne na levi sredini, šele akomodirajo in se skušajo prilagoditi temu soživljenju v vladni koaliciji," meni Balažic.

Premier Borut Pahor je koalicijske partnerice najprej razjezil z imenovanjem Dimitrija Rupla za svojega posebnega odposlanca, podobno mesto pa naj bi dobil še en neuspešen kandidat za veleposlanika Matjaž Šinkovec. Balažic meni, da je Pahor v teh imenovanjih pokazal, da bo inkluziven, da pri njem ne bo kulturnega boja in da ne bo ideologiziral konfliktov.

Pahorjeva odgovornost za spremembe
"Po drugi strani pa takšna politika predstavlja določeno tveganje, ker, če sem malo hudomušen, tisto, kar je Janša prej delal svojim nasprotnikom, Pahor zdaj dela svojim zaveznikom."

Balažic meni, da je Pahor z imenovanjem Rupla s političnega vidika naredil napako, ker je bila cena imenovanja v javnosti previsoka. "S tem je Pahor zelo hitro pokuril tisti simbolni kapital, ki ga je pridobil z zmago na volitvah," meni Balažic in dodaja, da ljudje ugotavljajo, da jim Pahor prinaša "nekoliko manj odgovornosti" in "malo manj sprememb", kot so pričakovali, s čimer namiguje na SD-jevo volilno geslo "Odgovornost za spremembe".

Je Pahor obljubljal preveč?
Matej Makarovič
s fakultete za uporabne študije pa meni, da želi Pahor z imenovanji odposlancev v javnosti ustvariti lastno podobo širokega politika, ki zna presegati določene politične delitve in se zna odločati avtonomno. "V ozadju pa so lahko morda tudi določeni dogovori, na primer v smislu, da je Pahor Ruplu in Šinkovcu že podal določene obljube, morda še preden je vedel, da bo predsednik Türk tako zaostril vprašanje imenovanja veleposlanikov," je dejal Makarovič.

Razburjena koalicijska baza
Pahorjeva imenovanja, ki niso usklajena s koalicijo, so po Balažičevem mnenju nekoliko nenavadna. Koalicija je bila v predvolilnih obljubah izrazito usmerjena proti povezovanju z Janšo, Janševo vlado, Janševimi kadri, se pravi z vsem, kar je simboliziralo zadnja štiri leta. Nenavadne poteze zato razburjajo predvsem vnete privržence koalicijskih strank, kar se čuti predvsem v SD-ju.

Na vprašanje, kaj meni o tem, da koalicija za komentiranje trenj znotraj nje same vse raje uporablja medije, je Makarovič dejal, da to za koalicijo ni dobro. "Zdi se, da se tako voditelj Zaresa kot voditeljica LDS-a želita čim bolj samostojno profilirati in promovirati. Njunima strankama lahko to sicer koristi, pomaga jima mobilizirati lastno bazo, neugodno pa je za vladno koalicijo. Vsaj v začetku bi od koalicije pričakovali, da zna svoje spore v večji meri reševati prek bolj diskretnega dialoga, ne pa prek medijev," je dejal Makarovič

Balažic: Težava je, ker Pahor očitno drži obljubo
Glede kadrovanja Balažič težavo vidi v tem, da Pahor drži obljubo, saj ne zamenjuje v smislu "naši naj zamenjajo njihove", ampak išče neko srednjo pot in zamenjuje ljudi, ki jih je nujno zamenjati, drugod pa nastav lja ali pušča tiste, ki so po svetovnonazorskem mišljenju celo bliže SDS-u ali pretekli koaliciji. Meni, da je Pahor začel spreminajati logiko dveh osnovnih blokov s podvojenimi političnimi garniturami, kjer se ob spremembi na vrhu "zamenja tako rekoč vse, do snažilke", kar povzroča odpor.

Makarovič: Težava je, ker Pahor ne drži obljube
Po mnenju Mateja Makaroviča same zamenjave kadrov za zdaj sicer niso sporne, saj je razumljivo, da si vsaka oblast izbere ljudi, v katere ima zaupanje, ker vsaj posredno nosi odgovornost za njihova ravnanja. Kar se mu zdi sporno, je neskladje med Pahorjevo obljubo in dejansko prakso. "Kadrovske zamenjave – vsaj na ravneh, na katerih se dogajajo zdaj – torej niso sporne same po sebi, ampak zaradi prelomljene obljube, da tega ne bo," meni Makarovič in dodaja, da je Pahor po eni strani simbolno pokazal svojo odločnost, ko je šlo za Rupla, vendar pa pri celi vrsti drugih in veliko pomembnejših kadrovskih vprašanj zelo očitno popušča LDS-u in Zaresu.

Kdo se še ni navadil na dinamiko dela v vladi?
Na vprašanje, kako komentira ravnanje generalnega sekretarja Milana M. Cvikla, ki je z odstavitvijo Anžeta Logarja ravnal v nasprotju s Pahorjem, je Balažic dejal, da se nova koalicija še ni uhodila in da iz teh prvih prask ni sklepati za naprej.

Makarovič pa meni, da je videti, da se marsikaj dogaja mimo Pahorja in da kaže, da se Pahor še ni uspel najbolje navaditi na obseg in dinamiko dela v vlogi predsednika vlade. Meni, da se na prvi pogled zdi, da namenja zelo veliko pozornost komuniciranju z mediji, manj pa se znajde v operativnih vladnih opravilih. "V njegovo dobro in predvsem v dobro Slovenije upam, da gre samo za začetne težave in da se bo Pahor tudi v bolj operativnih premierskih nalogah kmalu znašel bistveno bolje kot se je v teh prvih tednih."

Pahor - gospodar situacije
Balažic pa meni, da je Pahor s prvimi potezami želel pokazati, da je gospodar situacije in tako predsedniku države kot koalicijskim partnerjem, pokazal, da on vodi igro. "To je bil njegov osnovni namen in to je dosegel," meni Balažic in napoveduje, da bo Pahor v prihodnosti najverjetneje bolj komunikativen do svojih najožjih sodelavcev, saj bi njegovo ravnanje v nasprotnem primeru že znalo ogrožati kompatibilnost koalicije.

Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si

Milan Balažic o Pahorjevih "spornih" kadrovskih odločitvah.

Bolj pomemben bo družbeni impakt, družbeni vpliv teh prvih potez, ker se mi zdi, da je tu njegov kapital zelo padel, kar se bo verjetno po prvih anketah pokazalo v upadanju njegove popularnosti in popularnosti SD-ja. To pa bo neka cena, ki jo bo Pahor moral plačati, ampak to je nabrž vedel, ko je računal "cost benefits", se pravi koristi in izplen iz teh potez, ki jih je vlekel.

Milan Balažic o ceni, ki jo bo moral plačati Pahor.

Pahorjev manevrski prostor je tu v resnici pomembno omejen: za večino, ki jo potrebuje za vladanje, potrebuje vsakega od treh koalicijskih partnerjev, njegova lastna stranka pa mu ne bo dovolila, da bi iskal kakšno alternativo sedanji koaliciji. Samo imenovanje Rupla in nato Šinkovca pa ima na nek način nasprotno vlogo, saj poskuša prek tega Pahor demonstrirati, da je v svojih odločitvah vendarle dovolj suveren in ni pripravljen tako zlahka podleči pritiskom.

Matej Makarovič o Pahorjevi suverenosti.