Primož Dolenc je na javni predstavitvi dejal, da se je za vnovično kandidaturo za mesto viceguvernerja in člana sveta Banke Slovenije odločil na podlagi odličnih izkušenj. Spomnil je, da je del vodstvene ekipe centralne banke že šest let in pol. Viceguvernersko funkcijo je namreč opravljal že do aprila letos, zdaj pa je strateški svetovalec.

V nadaljevanju je predstavil štiri temeljne mandate delovanja Banke Slovenije. Prvi je skrb za denarno politiko, ki je bila več kot desetletje spodbujevalno naravnana zaradi posledic finančne in ekonomske krize, nato pa še zaradi pandemske krize. Ob tem je spomnil na izredne ukrepe denarne politike – nizke obrestne mere in redne ter izredne odkupe vrednostnih papirjev. "Objektivni kazalniki kažejo, da smo bili pri našem delu uspešni," je poudaril.

"Zdaj so naši izzivi drugačni," je opozoril. Vojna v Ukrajini ima namreč razsežne posledice. Gospodarstvo se je postopno začelo ohlajati, inflacija je pri približno desetih odstotkih, kar je močno nad ciljem dveh odstotkov. "Storili bomo vse, kar je v naši moči, da se vrne v normalne okvire," je poudaril Dolenc.

V okviru Evropske centralne banke so že začeli višati obrestne mere, dvigi se bodo v prihodnje nadaljevali. "A treba je poudariti, da bo zaradi narave inflacije tudi tokrat potrebno sodelovanje različnih ekonomskih politik, saj je le tako mogoče znižanje inflacije v doglednem času brez negativnih posledic na družbeno blaginjo," je dejal kandidat.

Drugi mandat Banke Slovenije je po njegovih besedah mikrobonitetni nadzor nad bankami. "Menim, da so banke v Sloveniji danes strogo nadzorovane. Imajo ustrezne procese, kreditne standarde in upravljanje. Naše ocenjevanje ključnih funkcij v poslovnih bankah je strogo, neodvisno in nepopustljivo," je prepričan. Tudi zato po njegovem mnenju nobena od bank v pandemski krizi ni zašla v težave.

Kot tretji mandat centralne banke je poudaril makrobonitetno politiko, s katero skrbijo za stabilnost finančnega sistema kot celote, se odzivajo na sistemska tveganja in ukrepajo z makrobonitetnimi ukrepi. V času pandemije so denimo bankam omejili izplačila dobičkov, tako da so ohranjale kapital v sistemu, kar da je po eni strani povečalo varnost depozitov, po drugi strani pa omogočilo bankam nadaljnjo rast kreditiranja. Pred leti pa so z makroekonomskimi ukrepi omejili splošno bančno prakso dajanja posojil po prenizkih posojilnih standardih ter s tem zavarovali finančno stabilnost sistema in preprečili osebne stiske, ki bi nastale ob nepreudarnem zadolževanju, je opisal.

Četrti mandat Banke Slovenije je po Dolenčevih besedah reševanje bank. Če se pojavijo težave bank, lahko namreč sledijo "enormne posledice". Zadovoljen je, da se na ravni območja evra razvijajo postopki in pravila za reševanje bank, tako da v primeru, ko pride do njih, tega ne občutijo ne varčevalci ne javne finance. Ob tem je omenil nedaven ugoden razplet dogodkov okoli Sberbank.

Dolenc se je v predstavitvi dotaknil še poslovanja Banke Slovenije, ki da je ves čas uspešno. V zadnjih petih letih so ustvarili več kot 430 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki, od tega so približno četrtino nakazali v državni proračun.

Predstavitev je sklenil s povzetkom strategije, ki so jo sprejeli v banki: "Soustvarjamo stabilno ekonomsko okolje za uspešnost Slovenije in blaginjo te ter prihodnjih generacij. Naš pogled je usmerjen precej vnaprej, razumevanje našega poslanstva pa je usmerjeno v blaginjo ljudi. Pri tem so vrednote našega delovanja profesionalnost, odgovornost, transparentnost, poseben poudarek pa je tudi na zeleni preobrazbi. To so tudi moji ideali, za to se zavzemam tudi osebno."

DZ mora o Dolenčevi kandidaturi glasovati najpozneje v 30 dneh po prejemu predloga. Glasovanje je tajno, kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina ali 46 poslancev. Dolenc bo v primeru potrditve v svetu Banke Slovenije zamenjal viceguvernerko Ireno Vodopivec Jean.