"Se vam zdi to normalno? To je nadlegovanje. Zato sem vesel, da lahko danes tukaj spregovorim," je povedal štirim navzočim članom parlamentarne komisije pod vodstvom Žana Mahniča (SDS).

Ponovil je, da je bil že od prvih dni svojega županskega mandata tarča političnega obračunavanja, celo nekdanji predsednik države Janez Drnovšek naj bi ga med obiskom v Mariboru opozoril, da se ga "bo lotila stara Udba". Prvi naj bi ga "z lažnimi obtožbami" obremenil Viktor Premk, ki je zoper njega vložil odškodninsko tožbo zaradi domnevnega fizičnega napada, nato pa je sledila ovadba v povezavi z Domom pod gorco, "ker sem predlagal mestnemu svetu gradnjo tega doma starostnikov, si morete misliti".

Video: Posnetek celotne seje

Kangler je podrobno opisal vse policijske, tožilske in sodne postopke zoper njega in ponovil, da so se očitki izkazali za neutemeljene. Da je bila odmevna kriminalistična preiskava na njegovem domu v Zimici maja 2011 "zrežirana", po njegovih besedah med drugim kaže to, da so bile tam takoj zjutraj televizijske kamere. Nekdanji župan, danes državni svetnik, je prepričan, da je za tem stala takratna notranja ministrica Katarina Kresal. "Šlo je za kup laži in podtikanj, katerih cilj je bil dvigniti v Mariboru ljudi na noge," je dejal.

Kangler: Šlo je za sistematičen pregon

Po njegovih besedah je šlo za sistematičen pregon, saj je vsake štiri mesece sledila nova kazenska ovadba, ob tem pa naj bi mariborski kriminalisti, tožilci in sodniki posegali tudi po nezakonitih sredstvih. Med drugim je izpostavil izvedbo hišne preiskave brez njegovih prič in domnevno pristranskost sodnika Janeza Žirovnika, policisti naj bi sami sebi pisali anonimke in nezakonito hranili prisluhe njegovim telefonskim pogovorom, tožilci pa ne sledili sklepom vrhovnega sodišča. "Niti eno mariborsko sodišče mi ni pustilo zaslišati prič, ki sem jih predlagal. To mi je uspelo doseči šele, ko je bil eden od primerov preseljen v Mursko Soboto," je povedal.

"Mojo zadevo so preselili, vsi mariborski sodniki pa so ostali na svojih položajih ali celo napredovali," je bil ogorčen. Komisiji je predložil vrsto kopij časopisnih člankov, policijskih dokumentov, poročil Odbora 2015, mnenj ustavnega sodnika Cirila Ribičiča in drugih dokumentov, ki naj bi dokazovali še vrsto drugih kršitev, in ponovil prepričanje, da se mu je zgodila velika krivica. "Na sedem mesecev zapora so me obsodili zaradi primera, ki sploh ni kaznivo dejanje, sodnik je ob tem celo odkrito povedal, da obstaja nevarnost, da se vrnem v politiko," je opozoril.

Na podlagi današnjega pričanja Kanglerja bo parlamentarna preiskovalna komisija načrtovala prihodnje delo. V komisiji sodelujejo le tri opozicijske stranke, saj v koaliciji in Levici svojih članov vanjo niso predlagali.

OECD zaskrbljen nad možnostjo političnega posega v delo sodstva

Delovna skupina Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za boj proti podkupovanju je v zadevi Kangler zaskrbljena nad možnostjo političnega posega zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva pri nas.

Slovenija je morala na oktobrski seji delovne skupine OECD-ja poročati o parlamentarni preiskavi za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v povezavi z omenjenim kazenskim pregonom. Delovna skupina je na spletni strani izpostavila pomen, ki ga ima spoštovanje vladavine prava, in nujnost neodvisnosti kazenskega pregona v korupcijskih zadevah v skladu s konvencijo OECD-ja proti podkupovanju.

Skrbi jo, da bi parlamentarna preiskava lahko pomenila neposreden pritisk na delo sodstva in vmešavanje v njegovo delovanje, so zapisali na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Kot so poudarili, to lahko po ugotovitvah delovne skupine vpliva tudi na zmožnost Slovenije, da v celoti izpolni obveznosti iz omenjene konvencije, zlasti tiste iz 5. člena, ki govori o neodvisnih preiskavah in pregonu.

Delovna skupina, ki bo še naprej spremljala dogajanje, razmišlja o nadaljnjih ustreznih ukrepih, Slovenija pa ji bo morala decembra predložiti zadnje informacije o statusu te parlamentarne preiskave.

Urad generalnega državnega tožilca in Sodni svet sta septembra na ustavno sodišče že vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti obravnavane parlamentarne preiskave, a ustavne odločitve še ni.

Kot so tokrat spomnili na KPK-ju, je komisija v preteklosti že opozorila, da bi parlamentarna preiskava v omenjeni zadevi lahko predstavljala nedovoljen poseg zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva in tožilstva. Izpostavila je tudi, da ni jasno, kakšna naj bi bila politična odgovornost predstavnikov sodstva glede na to, da lahko za svoja ravnanja politično odgovarjajo zgolj nosilci političnega delovanja, kar sodniki in tožilci niso in glede na temeljna izhodišča vladavine prava tudi ne smejo biti.

Poleg tega se po mnenju KPK-ja postavlja vprašanje, ali v konkretnem primeru sploh gre za zadevo javnega pomena, kar za uvedbo parlamentarne preiskave zahteva 93. člen ustave, ali pa gre za morebitno zlorabo te pomembne oblike družbenega nadzora, zagotovljenega z ustavo.

Bodo delo komisije zadržali?

Člani odbora DZ-ja za pravosodje in komisije za poslovnik so imeli na mizi predlog Sodnega sveta za začasno zadržanje izvajanja zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi. Poleg opozoril o spornosti preiskave v zadevi Kangler pa je slišati tudi svarila pred tem, da bi lahko ustavno sodišče zadržalo delo vseh parlamentarnih preiskav.

V Sodnem svetu menijo, da je zakonodajna veja oblasti z zahtevo in odreditvijo parlamentarne preiskave v zadevi Franc Kangler presegla svoje ustavne pristojnosti in kršila ustavno načelo delitve oblasti. V delu, ki se nanaša na sodnike, akt posega v ustavni načeli o neodvisnosti sodstva in imuniteti sodnikov, so opozorili.

Vpliv na delo drugih preiskovalnih komisij

Ob tem se je pojavilo vprašanje, ali bi odločitev ustavnega sodišča lahko prinesla zadržanje dela vseh drugih preiskovalnih komisij v DZ-ju, med drugim glede otroške srčne kirurgije in DUTB-ja.

Zakonodajno-pravna služba DZ-ja ocenjuje, da bi zadržanje izvajanja zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika parlamentarne preiskave v razmerju do nosilcev funkcij sodne veje oblasti poseglo v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavno varovanega instituta. Glede na namen parlamentarne preiskave kot sredstva, s katerim DZ uresničuje eno izmed funkcij širšega družbenega nadzora, pa bi izključitev ene izmed vej oblasti iz take preiskave čezmerno posegla v ustavne pristojnosti DZ-ja, opozarjajo.

Prepričani so tudi, da v omenjenih aktih obstaja pravno varstvo preiskovanih ali prič, ker se ukrepi smejo izvajati prek sodišča. V primeru zadržanja zakona in poslovnika za dalj časa pa bi lahko sledila izvotlitev instituta parlamentarne preiskave, še opozarja zakonodajno-pravna služba DZ-ja. Po njenem mnenju predlog za začasno zadržanje omenjenih aktov ni utemeljen.

A mnenja člani delovnih teles niso podprli. Ostro proti njemu se je opredelila poslanka LMŠ-ja Tina Heferle, ki je dejala, da mnenje verjetno temelji na drugih interesih, ne na pravnih argumentih.

Medtem je poslanka SDS-a Anja Bah Žibert opozorila, da to ni le napad na zakonodajno vejo oblasti, ampak udar na vse preiskovalne komisije.

Vlada pa meni, da je predmet vlagateljeve zahteve za oceno ustavnosti temeljno pravno vprašanje spoštovanja in uveljavljanja načela delitve oblasti ter neodvisnosti sodstva. Zato meni, da obstaja jasna pravovarstvena potreba po presoji ustavnega sodišča, je pojasnila ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Tudi vrhovno državno tožilstvo je na ustavno sodišče že podalo pobudo za oceno ustavnosti, ki se nanaša na ustanovitev preiskovalne komisije v tej zadevi, in na zakon o parlamentarni preiskavi, ki to dopušča.

Ob današnjem dogajanju so na tožilstvu opozorili, da je položaj državnega tožilca v državah članicah EU-ja in tudi v Sloveniji povsem primerljiv s položajem sodnika in da "parlamentarna preiskava ne more namesto tožilcev sprejemati drugačnih odločitev ne za nazaj in ne za naprej v odprtih postopkih".

"Vrhovno državno tožilstvo RS torej ne zagovarja težnje, da bi ostalo nekaj prikrito, ker bi bila podana možnost za kakršne koli nepravilnosti. Nasprotno, parlamentarni preiskavi nasprotuje zato, ker ponuja sporočilo, da naj v prihodnjih primerih državni tožilci ne preganjajo, sodišča pa ne obsojajo, če so v postopkih vplivne osebe," so poudarili.