or.

Karavana se je od zbranih novinarjev poslovila izpred ljubljanskega Kolizeja. Starih zgodb niso želeli ponavljati, so pa pred mikrofon stopili nekateri aktivisti - podporniki izbrisanih - in poudarili pomen te težave. Nekateri izbrisani so vendarle na kratko ponovili svoje usode po letu 1992, ko je po nastanku nove slovenske države več tisoč prebivalcev Slovenije izgubilo dovoljenje za stalno bivanje.

Izbrisani so na vse slovenske politike in evroposlance naslovili pismo, v katerih jih prosijo za podporo. Odziv na prošnje je bil minimalen, saj jim je podporo pri njihovem delu izrekel le Aurelio Juri (SD).

Na cilj bodo po več postankih, med drugim naj bi se v torek ustavili tudi v francoskem parlamentu, prispeli v sredo. Med vmesnimi postanki naj bi jih sprejeli številni predstavniki nevladnih organizacij in politiki. Končni cilj je Evropski parlament, sprejel pa jih bo tudi evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini, ki jih je povabil v Bruselj.

Na tridnevno pot do Bruslja, ki poteka skozi Italijo in Francijo, se je odpravilo 46 izbrisanih, ki so napolnili en avtobus.

Ne le slovenska, tudi evropska težava
Predstavniki izbrisanih so pred odhodom povedali, da je njihov namen evropski javnosti in ustanovam predstaviti izkušnje izključenosti in teptanja človekovih pravic. Ponovili so, da so zdaj izbrisani prebivalci Evropske unije in da je izbris postal evropska težava.

A. J.