Letos izvoljeni predsednik Katalonije Quima Torro je v okviru obiska Društva slovenskih pisateljev povzel dogodke, ki so se v tej španski samoupravni skupnosti zvrstili od 1. oktobra lani, ko je kljub prepovedi španskih sodišč potekal referendum o katalonski neodvisnosti, povzel pa je tudi nekaj ključnih točk iz zgodovine.

Leto dni po neuspelem referendumu je po njegovih besedah 19 ljudi, ki so sodelovali v pripravah na njegovo izvedbo, zaprtih, nekateri pa so v izgnanstvu po Evropi, kjer se lahko svobodno gibljejo. Evropske države so po njegovih besedah presodile, da ni šlo za nasilje, zato so lahko svobodni. "Kdo ima torej zdaj problem – Španija ali preostali svet?" se je vprašal Torra.

Po njegovem mnenju v 21. stoletju ni mogoče imeti političnih zapornikov, Evropa pa, kot je izpostavil, vprašanje katalonske neodvisnosti dojema kot interno vprašanje Španije, kar je po njegovih besedah po mnenju večine Kataloncev nepojmljivo, saj so pričakovali vsaj simbolično podporo. Razmere so sicer boljše kot oktobra lani, zdaj pa pozivajo svet k solidarnosti, je dejal Torra in izrazil veselje, da imajo podporo Slovenije.

15 let prizadevanj za neodvisnost
Kot je pojasnil, so se prizadevanja za neodvisnost, ki so privedla do referenduma, začela pred 15 leti, ko so se začeli spraševati, kaj bi se zgodilo, če bi bili svobodni: ali bi študenti imeli boljše možnosti, kako bi bilo, če bi imeli svoje zakone. Katalonija je po njegovih besedah ves trud vlagala v kulturo in jezik, ker je bil ta v času Francove diktature prepovedan, v španskem parlamentu je prepovedan še zdaj. Gospodarsko pa so "dobro kot še nikoli" in vse manj odvisni od Španije.

Po njegovih besedah se tako Katalonija v prvi vrsti bori za obstoj naroda, jezika in kulture, pisatelji in intelektualci pa imajo pri tem pomembno vlogo, saj lahko vidijo, kakšne vrednote so za idejo svobode. V tem Torra, nekdanji odvetnik in knjižni založnik, vidi veliko vzporednic s Slovenijo, ki je seme samostojnosti posadila prav na pisateljskem društvu.

"Če želimo obstati, potrebujemo neodvisnost, moramo voditi same sebe, biti še en glas, ki v tem povezanem svetu ni ne boljši ne slabši od Slovenije, ampak drugačen. Želimo biti le kot vsi ostali Evropejci, nič drugega," je dejal predstavnik naroda in jezika, ki ga govori okrog deset milijonov ljudi. Le na ta način je Evropa po Torrovem mnenju lahko pluralna in kulturno raznolika.

"Želje ljudi so nad željami politike"
V odsotnosti predstavnikov države je na srečanju solidarnost s prizadevanji Kataloncev izrazila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je poudarila, da so želje ljudi nad željami politike oziroma umetne entitete, kot je država.

Pahor: To je stvar katalonskega ljudstva in Španije
Že dopoldne pa ga je na neuradnem pogovoru sprejel predsednik Borut Pahor, ki glede prizadevanj za večjo samostojnost Katalonije poudarja, da je to stvar katalonskega ljudstva in Španije, v kar se uradna Ljubljana ne vmešava.

Torra se v Sloveniji mudi na povabilo evropskega poslanca Iva Vajgla (Alde/DeSUS), ker dogajanje v Kataloniji po njegovem mnenju potrebuje solidarnost na evropski ravni. Popoldne bo z njim še javni pogovor v ljubljanski mestni hiši, kjer ga bo Vajgl gostil skupaj z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes dopoldne sprejel na neuraden pogovor katalonskega predsednika vlade Quima Torra. https://t.co/3Zy5tlqMYX pic.twitter.com/uyKZBGp9lT

— Borut Pahor (@BorutPahor) December 6, 2018