V torek so se sešli s predstavniki finančnega ministrstva, skupaj bodo pripravili ključni dokument, in sicer "načrt za okrevanje in odpornost". V četrtek so imeli delovno srečanje s predstavniki vseh vključenih ministrstev.

Po najbolj optimističnem scenariju naj bi vlada grobi seznam projektov, ki jih bomo financirali z evropskimi viri, predvidoma obravnavala že konec avgusta.

S pripravo vsebin in nato projektov, skupno je zanje rezerviranih več kot 10 milijard, se razmeroma mudi, opozarja državna sekretarka na Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs: "Resorjem bomo dali rok, da nam prve predloge projektov posredujejo do 15. avgusta. Prva izhodišča bodo 27. avgusta obravnavana na seji vlade. Takrat bo že znan bolj jasen okvir."

Predsednik Združenja občin Robert Smrdelj zagotavlja, da so občine pripravljene na črpanje, sploh infrastrukturnih projektov.

"Tukaj je res precej sredstev in dejansko bodo šli naprej predvsem projekti, ki bodo izvedljivi, kar pomeni, da so blizu gradbenega dovoljenja," meni Smrdelj.

Peter Wostner, ki je sodeloval pri pogajanjih za evropska sredstva, se z njim ne strinja, vsaj ne popolnoma: "Ta izključna logika, vse, kar je pripravljeno, bo šlo skozi, preprosto ne zdrži, ker je potreb preveliko, in tudi priprava projektov zahteva sredstva."

Kateri projekti pa bodo imeli prednost? Vsekakor zdravstvo in skrb za ostarele, pravi državna sekretarka. Za zdravstvo se tako predvideva okoli 165 milijonov evrov.

"Konkretno je 116 milijonov namenjenih za infrastrukturo, infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, negovalne bolnišnice, pljučni oddelek v Mariboru ... Za dolgotrajno oskrbo je znesek okoli 200 milijonov, dograditve domov za ostarele. Trenutno nam manjka 10 tisoč postelj," je naštela državna sekretarka.

Medtem ko si občine ob tem želijo še projektov na področju vodooskrbe, kanalizacije, cest, predšolske vzgoje in civilne zaščite, na Umarju pozivajo, da moramo izjemno finančno priložnost izkoristiti za digitalne in zelene projekte.