V zadnjem času se je nabralo kar osem pobud za posvetovalne referendume. Za zdaj zadostno politično podporo uživata samo dva. Kakšni so pravni vidiki in ali so kakšna vprašanja nedopustna, je v Odmevih v pogovoru z voditeljico Tanjo Starič pojasnil ustavni pravnik Igor Kaučič.

Imeli smo samo en pravi posvetovalni referendum, čeprav so bili formalno razpisani trije?
Bili so trije, dva pa sta bila nekoliko specifična. Razpisali smo dva posvetovalna referenduma o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in v Nato, vendar smo v času postopka spremenili ustavo in ju spremenili v referenduma o mednarodnih povezavah, tako da res lahko govorimo o enem pravem posvetovalnem referendumu.

Ali so kakšne teme, ki ne sodijo na posvetovalni referendum zaradi svoje občutljivosti, recimo evtanazija? So tu kakšne omejitve?
Tukaj imamo posebno situacijo. Posvetovalni referendum, ki ga res nismo imeli pogosto, je zelo specifičen. Tukaj namreč ne gre za odločanje volivcev, ampak za izrekanje volivcev. Volivci se predhodno izrečejo o nekem vprašanju, ki pozneje postane del zakonodajnega projekta ali pa neke druge odločitve. To je kvalificirano javno mnenje, vendar ne zavezuje državnega zbora, in to je treba seveda pri tej obliki referenduma upoštevati. Zato je po zakonu ta referendum dokaj odprt. Mogoča so različna vprašanja, vendar z dvema omejitvama. Prva je ta, da mora biti to vprašanje pomembno za državljane. To je bolj ali manj politično subjektivna presoja. Druga omejitev pa je, da mora biti vprašanje iz pristojnosti državnega zbora. Torej, državni zbor bo moral o vseh teh vprašanjih presoditi, ali lahko res o njih odloča. Če o njih državni zbor ni pristojen odločati, o tem ni mogoče razpisati referenduma.

Tako in tako bo večina v državnem zboru odločala, katere teme bodo sploh prišle na referendum. Med predlogi je tudi to, ali naj vlada še nadaljuje delo. Je to v pristojnosti državnega zbora?
Ne. To, kot vemo, ni v pristojnosti državnega zbora, kajti o razpustitvi državnega zbora, torej predčasnem razpisu volitev, odloča predsednica republike, potem ko državni zbor ne more izvoliti novega predsednika vlade, ker je prejšnjemu bodisi prenehal mandat zaradi nezaupnice ali pa je odstopil. Tukaj seveda državni zbor ne more sprejemati te odločitve, to je v tem primeru odločitev predsednika vlade, zato bi se seveda volivci v tem primeru lahko splošno izrekli o tem. A kot rečeno, zakon je tukaj zelo jasen, iti mora za pristojnost državnega zbora.

Torej ni mogoča široka javnomnenjska anketa, ali še želimo to vlado ali je ne želimo?
Ne, pa tudi kakšno drugo vprašanje, ki bi marsikaterega politika zanimalo, ne. To ni predvideno s tem zakonom. Mi govorimo o posvetovalnem referendumu. Imamo pa druge oblike referenduma, ki pa niso predmet obravnave.

Sorodna novica SDS predlaga referenduma o zaupanju v vlado Roberta Goloba in nastanitvah nezakonitih migrantov

Kaj se zgodi, če poslanci ne upoštevajo volje volivcev na posvetovalnem referendumu?
Pravno nič, ker je to nezavezujoče. Seveda pa gre za politično odgovornost. Volivci lahko tako ravnanje državnega zbora sankcionirajo bodisi na volitvah bodisi na kakšne druge načine. Zadnje čase se pogosto pojavlja to vprašanje, da hoče državni zbor prevaliti odgovornost za nekatera vprašanja volivcem. Taka trditev ni ustrezna. Tukaj vendarle odloči državni zbor. Volivci povedo svoje mnenje, državni zbor odloči in sprejme vso odgovornost za tako odločitev.

Predlagani so tudi referendumi o nekaterih drugih temah, recimo o določbah v zakonih, ki jih ni več. Glede predloga Nove Slovenije se je zakon že spreminjal. Ali odloča parlamentarna večina ali pa nekdo pregleda, ali so ta vprašanja sploh ustrezna?
Zakon zagotovo zahteva, da so vprašanja na posvetovalnem referendumu – za vse druge so vprašanja določena vnaprej – jasna, nedvoumna in ne smejo sprožati nobenih dilem. Kajti če ne bi bila taka, bi težko prevedli ljudsko voljo v jasen odgovor. Zato je tukaj zakonodajnopravna služba državnega zbora, ki vsa ta vprašanja pregleda in opozori državni zbor. Če pa bi kljub temu državni zbor razpisal referendum o takem vprašanju, imamo sodno varstvo referenduma. V preteklosti smo že imeli primere, ko je ustavno sodišče posredovalo in naknadno bodisi ni dopustilo takega referenduma bodisi zahtevalo sankcije.

Največ politične podpore ima referendum o drugem bloku nuklearke. Tukaj so mnenja različna. Poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič opozarja, da zelo veliko stvari o tem projektu še ne vemo. Kakšno naj bi bilo vprašanje na referendumu? Ali moramo volivci vedeti vse o projektu ali je boljše neko načelno vprašanje?
Mislim, da zadnje. Upoštevati moramo, da mora biti vprašanje na posvetovalnem referendumu za večino volivcev, ne bom rekel za vsakogar, jasno in nedvoumno. Zato po mojem mnenju ni nobene potrebe, da volivce obremenjujemo s tehnološkimi, cenovnimi, stroškovnimi in drugimi podrobnostmi. Državni zbor mora – in mislim, da je to prav – od volivcev dobiti načelno soglasje, da nadaljujemo z jedrsko energijo v miroljubne namene, ne pa o izvedbenih delih. Kot rečeno, volivci dajo samo načelno mnenje. O tem odloča državni zbor in zato tudi ne vidim potrebe po dvojnem referendumu in podobnih predlogih, ki se pojavljajo v zadnjem času, ker mnenje bomo že imeli.