Državni zbor bo prihodnji teden obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). V NSi-ju ob tem ocenjujejo, da je zakon ustavno sporen. Po besedah poslanca NSi-ja Aleksandra Reberška so si v stranki ves čas prizadevali za boljšo integracijo tujcev, čemur pa predlog zakona po njihovi presoji ne sledi. Da je zakon v neskladju z ustavo, je opozorila že zakonodajno-pravna služba DZ-ja (ZPS), je na novinarski konferenci poudaril opozicijski poslanec.

Slovenska ustava po njegovih besedah zagotavlja posebno varstvo in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti. Za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti v Sloveniji pa v ustavi po mnenju ZPS-ja ni podlage, je poudaril.

Sorodna novica Vložen predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti SFRJ-ja

V NSi-ju so nad predlogom zakona zgroženi, menijo tudi, da je predlog v nasprotju z interesi Slovenije in njenih državljanov. Kot opozarjajo, predlog namreč med drugim predvideva, da bo moralo ministrstvo za šolstvo za otroke pripadnikov narodnih skupnosti nekdanjega SFRJ-ja v osnovnih in srednjih šolah omogočati brezplačno učenje njihovega maternega jezika in kulture. To pomeni, da se bodo "albanski otroci učili albansko, srbski otroci srbsko, bosanski bosansko", je naštel Reberšek. V NSi-ju se ob tem sprašujejo tudi, zakaj posebna privilegirana obravnava narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije.

Po mnenju NSi-ja bi moralo biti državi v interesu, da pomaga otrokom, da se čim prej naučijo slovenskega jezika, kar je danes v osnovnih in srednjih šolah zelo resna težava. "Številni otroci, predvsem s Kosova in Albanije, v šolah ne znajo slovensko, izvedba pouka je zelo otežena, standard znanja pada, tem otrokom pa se dogaja zelo velika krivica, ker jim država ne omogoči, da bi se pred vključitvijo v šolo lahko naučili slovenskega jezika. Na to opozarjajo številni učitelji, ravnatelji, župani, starši," je poudaril Reberšek.

NSi bo v primeru ignoriranja njihovih dopolnil zahteval referendum

V Novi Sloveniji so na predlog zakona vložili več dopolnil. Z njimi med drugim predlagajo črtanje vseh členov zakona, ki niso skladni z ustavo, ministrstvo za šolstvo pa zavezujejo k izvedbi tečajev za učence in dijake, katerih materni jezik ni slovenščina. Predlagajo tudi, da ministrstvo za notranje zadeve organizira dodatne tečaje učenja slovenščine in spoznavanja slovenske kulture za odrasle.

Če koalicija dopolnil NSi-ja v drugi obravnavi predloga zakona ne bo sprejela, bodo v tej stranki vložili pobudo za posvetovalni referendum. Prepričani so namreč, da bi si morali v Sloveniji prizadevati za integracijo tujcev in "da se mora vsak tujec, ki pride živet v Slovenijo, naučiti slovenskega jezika in sprejeti našo kulturo in običaje", je še poudaril.

Levica: Dolžni smo narediti majhen korak k izpolnjevanju danih obljub

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je v odzivu na novinarsko konferenco NSi-ja poudaril, da predlog zakona obravnava slovenske državljane, ki so del slovenske družbe že več generacij. "Žalostno je, da se gre NSi poceni in nevaren populizem na tej temi. Bojim se, da gre za jasen izraz ksenofobije. Kot država smo glede na vse zaveze, ki smo jih dali pred 34 leti, dolžni narediti vsaj ta prvi manjši korak k izpolnjevanju teh obljub. In to je vse bistvo našega zakona," je zapisal v odzivu.

V Levici zavračajo navedbe NSi-ja, da predlog predvideva, da bo moralo ministrstvo za šolstvo za otroke pripadnikov narodnih skupnosti nekdanjega SFRJ-ja v osnovnih in srednjih šolah omogočati brezplačno učenje njihovega maternega jezika in kulture. "Naš predlog ne nalaga obveznega izvajanja dejavnosti, ampak spodbuja učenje maternega jezika in kulture ter sodelovanja javnih in zasebnih šol, če je za to izkazan interes," zatrjujejo v Levici. Poudarjajo, da šole že zdaj izvajajo obšolsko dejavnost poučevanja jezika, če za to obstaja izkazan zadosten interes, pa naj gre za kitajski, bosanski jezik ali kateri drugi jezik, in imajo za to tudi predvidena sredstva v okviru letnih načrtov.

V Levici so prepričani, da je Slovenija za ureditev pravic pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja naredila premalo, čeprav je "v praktično vseh osamosvojitvenih dokumentih" priznala konstitutivnost narodov nekdanjih republik SFRJ-ja in obljubila posebno skrb zanje. "To med drugim potrjujejo tudi analize podatkov iz nekdanjih republik SFRJ-ja, ki so statuse in kulturne pravice manjšin že uredile," so zapisali. Na neprimerno ureditev pravic po navedbah Levice opozarjajo tudi številne domače in evropske institucije ter strokovnjaki s področja manjšin.

Pri predlogu zakona ne gre za nobeno privilegirano obravnavo, ampak za omogočanje narodnim skupnostim nekdanje Jugoslavije, da poleg slovenskega jezika ohranjajo stik tudi s svojo etnično in kulturno identiteto, so zatrdili v stranki. Poudarili so, da pripadniki narodnih skupnosti iz SFRJ-ja tvorijo približno 11 odstotkov prebivalstva.