Po neuradnih napovedih naj bi Prednik izzval Tanjo Fajon za stolček na čelu stranke, a se je odločil, da ne bo kandidiral. Na mesto kandidata za predsednika stranke ga je sicer evidentiralo več članov stranke, a se je sam odločil, da soglasja h kandidaturi ne bo podal.

Na zadnjem volilnem kongresu se je Prednik s Fajon že potegoval za mesto predsednika stranke, ob čemer ga je podprla skoraj tretjina delegatov.

Predsedstvo SD-ja bo po podanih soglasjih na četrtkovi seji določilo predlog kandidatnih list za predsednika, podpredsednike in glavnega tajnika stranke.

Fajon je v izjavi za medije ob robu Blejskega strateškega foruma spomnila, da je sama soglasje h kandidaturi podala že v ponedeljek in je pripravljena stranko voditi še naprej, ob tem pa narediti tudi nekaj konkretnejših sprememb. "Vem, da nismo v zavidljivi situaciji, ampak imam energijo, da se podam na to pot," je ocenila trenutni položaj stranke. Kot je še dejala, je morebitni protikandidat za stolček na čelu SD-ja ne bo presenetil, saj je stranka vedno imela več kandidatk in kandidatov. Kongres bo nato sprejel končno določitev, ta pa bo izkaz podpore in popotnica za nadaljnje delo, še poudarja Fajon.

V delu stranke je v zadnjih mesecih nezadovoljstvo povzročil izid stranke, ki jo je na državnozborskih volitvah podprlo 6,69 odstotka volivcev, kar je SD-ju prineslo sedem poslanskih sedežev oz. tri manj kot v preteklem sklicu parlamenta. Brez lastnega kandidata stranka ostaja tudi za predsedniške volitve.

Da je stranka za "njegov okus" na volitvah doživela poraz, meni tudi politolog in nekdanji predsednik SD-ja Igor Lukšič. A kot dodaja, je bil glede na interpretacije stranke glavni cilj zamenjati vlado Janeza Janše, čemur je nato sledil vstop v vlado, SD-ju pa je pri tem uspelo dobiti "zajeten kolač vpliva na dogajanje v državi".

Če bi se Predniku uspelo zavihteti na čelo SD-ja, bi to po Lukšičevem mnenju povzročilo tako praske v stranki kot tudi v vladi. Kot dodaja, bi stranka, če se na kongresu večinsko odloči podpreti Prednika, izpadla "absolutno neresna in nekredibilna". Kdor koli iz ožjega vodstva, ki bi kandidiral proti obstoječi predsednici, bi namreč s tem sporočal, da ni zadovoljen s tem, da je stranka v vladi, je prepričan. Trenutek za kakršne koli "rošade" je po njegovem mnenju zamujen, če bi v stranki presodili, da so te nujne, pa bi to morali storiti, preden je članstvo podprlo vstop v koalicijo in Tanjo Fajon kot zunanjo ministrico.

Stranko glede na javnomnenjske ankete zadnjih mesecev podpira od dobrih pet do slabih osem odstotkov vprašanih. Lukšič ob tem meni, da je SD pred velikimi izzivi. Če želi upravičiti svoj obstoj kot socialdemokratska stranka, se bo morala idejno in programsko postaviti ter to uveljaviti tudi v vladi, kar pa ni zgolj vprašanje kadrovske politike, je prepričan Lukšič.