Pred protesti je bil prvič v zgodovini samostojne Slovenije na predlog notranjega ministra Aleša Hojsa za zagotovitev javnega reda aktiviran 9. člen zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki omogoča omejitve gibanja zaradi hujših kršitev javnega reda.

Vlada je nato policiji naložila, da v Ljubljani, na Bledu in v Predosljah pri Kranju omeji ali prepove gibanje na javnih mestih. Protest v Ljubljani je policija okoli 17. ure razpustila, protestnike pa so policisti skušali tudi s solzivcem in vodnimi curki pregnati z ljubljanskih ulic. Napetosti med policisti in protestniki so se umirile šele po štirih urah.

Ali je policija prekoračila svoja pooblastila pri uporabi prisilnih sredstev, uporabili so okoli 400 kosov plinskih nabojev in granat, kako umiriti agresijo in kdo bo odgovarjal za posledice, so v oddaji Tarča skušali pojasniti generalni direktor policije Anton Olaj, Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede, predsednik Knovsa Matjaž Nemec (SD), predsednik odbora DZ-ja za notranje zadeve Branko Grims (SDS) ter sociolog Gorazd Kovačič.

Pohvale generalnega direktorja policije

Generalni direktor policije Anton Olaj je pohvalil policiste za delovanje v torek. "Zelo so se potrudili in naredili, kar jim stroka nalaga," je dejal. Na vprašanje o načinu omejevanja protestov je poudaril, da se "pozablja, da je postopek usmerjalo državno tožilstvo v Ljubljani in Kranju in je policija ravnala po njegovih usmeritvah". Policisti so po njegovih besedah delovali na podlagi zakonskih določil.

Povedal je, da je zakonsko dolžan ustanoviti posebno komisijo, ker so bila uporabljena prisilna sredstva. Komisija petih članov bo analizirala dogodke in izdala poročilo direktoratu za nazor nad policijo. Potrudil se bo, da bo poročilo javno, je dejal. Med protestom pa je bil, kot pravi, na delovnem mestu, oglasil pa se je na ljubljanski postaji, da spodbudi "fante".

Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede je opozoril, da je imela policija očitno premalo dokazov za sume storitve kaznivega dejanja Čordića in Stevanovića, saj tožilec v enem primeru ni predlagal pripora, preiskovalni sodnik pa v drugem primeru ni odredil pripora.

Grims: "Moderne pravljice se začenjajo z miroljubnimi protestniki"

Predsednik Knovsa Matjaž Nemec (SD) je dejal, da se je očitno začelo obdobje politične policije pod vodstvom SDS-a, saj vodstvena piramida od premierja do direktorja policije pripada stranki SDS. "Od verbalnega nasilja smo prišli do fizičnega nasilja. Ukrepi so bili nesorazmerni glede na število udeležencev na protestu," je dejal.

"Danes gori tisto, kar ste vi zažgali," je Nemcu očital poslanec SDS-a in predsednik parlamentarnega odbora za notranje zadeve Branko Grims. Dodal je, da je Nemec prvi, ki je pozival k vstaji in nasilju. Pokazal je fotografije članov SD-ja in Levice na nekaterih od preteklih protestnih shodov. "Politično so se leto in pol spodbujali nasilni protesti. Zdaj, ko se nasilje razbesni, se pa vijejo roke," je dejal Grims. Opozoril je, da so glavne žrtve protestov "vse tiste mamice, ki so morale po otroke na druge lokacije, ker so šole zapirali". "Kaj je s tistimi, ki so imele otroke doma – pa ne zaradi korone ali vlade, ampak zaradi teh gospodov, ki danes svetohlinijo," je dejal Grims in dodal, da škodo, ki jo povzročajo nasilni protestniki, plačujemo vsi.

"Danes se moderne pravljice začenjajo z miroljubnimi protestniki, včasih so se za devetimi gorami in devetimi vodami," je dejal in dodal, da če protestniki s sabo prinesejo kole in pirotehniko, je očitno, da pridejo tja z namenom povzročanja nasilja. Po njegovi presoji so protestniki želeli omadeževati vrh EU-ja, ki je bil "najbolj pozitiven in čudovit trenutek za Slovenijo, ki bi ga lahko uporabili za promocijo naših podjetij in vsega, kar Slovenija zmore in premore". Dodal je, da je policija dolžna zagotoviti javni red in mir in da se je to končno tudi zgodilo.

Kovačič: Vlada se igra z ognjem

Sociolog Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete v Ljubljani si je torkovo dogajanje ogledal na terenu. Ocenil je, da je policija mirne in nenasilne protestnike začela "zalivati z vodnim topom in solzivcem" le 200 metrov po premiku z izhodiščne točke. Dejal je, da so imeli protestniki tudi težave artikulirati, kaj točno hočejo. "Zgolj želeli so se pokazati in policija jih je takoj ustavila na prvem križišču in začela spuščati solzivec. V tem oblaku solzivca so se znašli tudi mimoidoči, več avtobusov je bilo ujetih, tam so številna delovna mesta, stanovanja," je stanje opisal Kovačič. Dejal je, da so podobni manevri v središču Ljubljane trajali več ur. Ocenil je, da tokrat nasilja niso začenjali protestniki, pač pa je vodstvo policije po nareku vodstva vlade ravnalo tako, da bi nenasilne protestnike spodbudilo k temu, da bi se oprijeli nasilja iz hude frustracije, ker jim ne dovolijo mirno protestirati.

"Vlada se igra z ognjem. Če se bo to stopnjevalo, kar se bojim, da se bo, ne vem, ali ne bomo videli tudi krvi na ulicah. Zdi se mi, da vlada pravzaprav išče vzvode za to, da bi lahko razglasila nekakšne izredne razmere," je dejal Kovačič.

Ali je bila uporaba sredstev sorazmerna, bo pokazala analiza

Dolgoletni uslužbenec policije, ki je sicer zaradi nevarnosti izgube službe v oddaji sodeloval anonimno, je dejal, da takšna intenzivna uporaba prisilnih sredstev v zgodovini slovenske policije še ni bila uporabljena. "Pa smo imeli bistveno večje oziroma hujše kršitve javnega reda in miru in napade na policiste, ki so bili mnogo bolj intenzivni," je dejal.

"Vpliv politike je bil morda kar neposredno izražen," je ocenil anonimni uslužbenec policije. Kot je dejal, prihaja do razlik pri ukrepanju policije v povezavi s protesti ali podobnimi varnostnimi dogodki. "Tudi 9. člen je bil aktiviran prvič, pa smo imeli bistveno zahtevnejša varovanja, zahteve gostov, ki so prihajali, so bile bistveno ostrejše – smo izpraznili celotna območja, zaplombirali stavbe, kanalizacije itd. Pa se ta člen ni uporabljal," je dejal. Dodal je, da po njemu znanih informacijah niso bili usmerjeni proti delegacijam EU-ja. "Namen je bi ustaviti proteste. Protestnike se da po ulicah preusmeriti tudi z drugačnimi metodami," je dejal.

Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede je opozoril, da bo šele konkretna analiza neke nepristranske preiskave pokazala, kdo ima prav. Kar je bilo vidno, lahko ugotovimo, da je bila policija bolje pripravljena, številčnejša in ni spustila te množice na ljubljanske vpadnice, da bi onemogočila promet. Policija pa se izjemno hitro odločila za uporabo prisilnih sredstev in je enormno veliko uporabila. Plinska sredstva so čutili tudi tisti, ki niso demonstrirali, in sicer še nekaj časa.

Olaj: Nismo dopustili, da bi protestniki dajali sliko, da smo banana republika

Predsednik Knovsa Matjaž Nemec je povedal, da je trideset let veljalo, da policija spoštuje ljudi, tudi tedaj, ko so izražali eno od svojih ustavnih pravic. Danes je to leto in pol onemogočeno, ne glede na dobre ali slabe epidemične razmere. To je stopnjevanje agresije, ki prihaja z vrha navzdol, ko premier pričakuje, da se zamenja vodstvu PU-ja Ljubljana, ko notranji minister izjavi, da je pričakoval več pridržanih na protestih. Vsakega sedmega udeleženca so premerili z represivnimi prijemi, je dejal Nemec.

Generalni direktor policije Anton Olaj je glede 9. člena o nalogah policije povedal, da je podoben 56. členu, vendar namenjen za širše in globlje zadeve. O 56. členu odloča policijski vodja, o 9. členu pa vlada in vlada se je odločila zaradi pomembne situacije, vrha EU-Zahodni Balkan, po napovedih, da hočejo protestniki namenoma zmotiti zasedanje s protesti, zavaruje to območje. "To smo uspešno storili, nihče ni bil poškodovan. Delo policije ocenjujem kot zelo dobro. Nismo dopustili, da bi množica protestnikov rušila zadeve in dajala sliko, da je Slovenija banana republika, ki ni sposobna zagotoviti lastne varnosti," je rekel.

Očitki o spodkopavanju zaupanja v policijo

Sociolog Gorazd Kovačič je opozoril, da se je politična instrumentalizacija policije začela pred dobrim letom, ko je bila policijska represija nesorazmerno usmerjena proti petkovim protestnikom. "Globo 400 evrov so dobivali posamezniki, ki so pred parlamentom brali ustavo ali protestno pesem. Vse v imenu domnevnega boja proti epidemije. Ustavno sodišče je povedalo, da je to nesorazmerno. Takšna čezmerna represija spodkopava ustavno pravico do izražanja mnenj," je dejal Kovačič.

"Želja po nasilnih petkovih protestih se vladi ni uresničila, se pa je s srednimi protestniki, ker gre za povsem druge ljudi. To so apolitični ljudje in ne pripadajo nobeni stranki ali instituciji in niso politično artikulirani. Nekaterim, ki se nočejo cepiti ali testirati, je počil film in so šli na pohod po mestu. Predsednik vlade je nato tvitnil, da bo treba zamenjati vodstvo ljubljanske policije in da bo morala policija delovati bolj preventivno z represijo. Ta torek so bili protestniki izrazito mirni v primerjavi s prejšnjim protestom. Policija pa je bila tista, ki jih je provocirala, naj reagirajo z nasiljem in posamezne skupinice so to v zavetju mraka počele," je dogajanje komentiral sociolog.

Dejal je, da je zaupanje v policijo drastično padlo, odkar jo vodi Olaj. "Več kot trideset let so se trudili, da bi policijo spremenili v politično nevtralno institucijo, ki ji ljudje zaupajo, ker brani zakonitost, in ne več partijski organ. To se je v letu dni podrlo. To kažejo javnomnenjske ankete in raziskave policije," je poudaril Kovačič.

Generalni direktor Olaj se je po očitkih o "katastrofalnem padcu zaupanja v policijo" vidno razburil. "Sem šef policije, vem, kakšne so razmere. Vi ste se pa z nekaj policisti pogovarjali, pa vse veste. Pa kdo vam bo verjel," je dejal Kovačiču.

"Kdo pa bo vam verjel, ko podajate ocene, ne da bi strokovno pregledali delo policije," mu je odvrnil Nemec. "Podali ste oceno, da je bilo delo opravljeno dobro. Ne morete dati te ocene, kajti nihče še ni preveril dogodkov. Tudi vaše besede lahko zvodenijo," je dejal. "Preventivno uporabljate silo, da bi dejansko spremenili potek dogodkov in ustvarili vtis, da so očetje, matere, upokojenci, ki so bili v parku, huligani. Noter so res huligani, ampak ti pridejo šele, ko pade mrak," je še dejal Nemec.

Kadrovanje in vmešavanje v delo policije

"Lahko samo potrdim, da je vpliv politike nesorazmeren in velik," je po razgreti debati med Olajem, Grimsom in Nemcem dejal anonimni sodelujoči, zaposlen na policiji. Kot je naštel, se to kaže v neprimernem kadrovanju, kjer na položaje prihajajo ljudje brez ustrezne integritete, znanj in izkušenj, določeni postopki znotraj policijskih vrst se po njegovih navedbah izvajajo brez predpisanih postopkov, dogaja se vmešavanje v konkretne zadeve. "Dejansko se dela razlika med protestniki, to je neizpodbitno in jasno tudi skoraj vsakemu policistu. Zato so tudi policisti zafrustrirani, nezadovoljni, posebej zato, ker so se toliko let borili za ugled policije, zdaj je pa to zrušeno v slabem letu," je dejal.

Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede je dejal, da stanje v policiji ni dobro, in opozoril, da se ne sme podcenjevati ljudi, ki prihajajo na proteste. Dejal je, da večina ne mara politike in da želijo izraziti le neko nestrinjanje. Če se želi rešiti vprašanje, ali je policija pri zadnjih demonstracijah ravnala korektno, je najboljša rešitev nepristranska preiskava. Policijski preiskavi, tudi če bo ugotovila manjše nepravilnosti, ljudje ne bodo verjeli. Evropsko sodišče je jasno povedalo, da takšne policijske preiskave niso nepristranske, je poudaril.

Sociolog Gorazd Kovačič je poudaril, da gre za regresijo proti politični policiji. "Očitno se je vlada v svoji nemoči, ker ji ljudje ne verjamejo več, odločila utrditi svojo oblast z represijo. Mislim, da je to popoln nesporazum. Zaradi 'špricanja' solzivca po Ljubljani se nihče ne bo šel cepit," je še dejal.

Predsednik odbora DZ-ja za notranje zadeve Branko Grims (SDS) je povedal, da imajo vsi protestniki politično zaledje v t. i. KUL-u, ki je to sistematično "kuril" leto in pol. Zato so odgovorni za vse, tudi za ranjene policiste. "Dokler se je preganjalo imaginarne naciste, je bilo vse v redu, ko se je ukrepalo proti rumenim jopičem, ki so mirno stali, se je to pozdravilo. Ko so ukrepali proti levemu fašizmu in nasilništvu, je bila to zloraba policije. Zakon in ustava veljata za vse, ljudje imajo pravico varno živeti," je dejal.