Na večernem glasovanju je bilo v sredo navzočih 87 poslancev. Za ustavno obtožbo je glasovalo 42 poslancev LMŠ-ja, SD-ja, Levice, SAB-a in poslanske skupine nepovezanih poslancev. Proti je bilo 44 poslancev koalicijskih SDS-a, NSi-ja in SMC-ja ter opozicijskega SNS-a, dva poslanca DeSUS-a in poslanca manjšin. Poslanec DeSUS-a Franc Jurša je bil vzdržan. Da bi DZ predsednika vlade Janeza Janšo obtožil pred ustavnim sodiščem, bi bilo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
Čas je, da se preštejejo
Vodja poslancev SDS-a Danijel Krivec je po glasovanju v izjavi novinarjem povedal, da je izid pričakovan. Spomnil je, da so predlagatelji potrebovali 46 glasov, "kar pa so vedeli, da ni možno". Da opozicija v DZ-ju nima absolutne večine, po njegovih besedah vedo že ves čas, "saj so že večkrat poskušali, a nikoli prišli do rezultata, da bi zbrali več kot 42 glasov".
V petek bodo poslanci odločali o koalicijskem predlogu za razrešitev predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča. Po besedah Krivca imajo še kar nekaj časa, da se preštejejo. Na vprašanje, ali meni, da bodo zbrali potrebnih 46 glasov za razrešitev, pa je odvrnil: "Če bomo prav prešteli, seveda."
Zatrdil je, da so v koaliciji odlična razmerja, je pa različna razlaga, kaj se šteje kot koalicija in kaj kot opozicija. "Glasovanja pa svoje pač pokažejo. S tem se je treba sprijazniti, tudi če želimo drugače prikazati," je še dejal.
Levica: Ne bo nas ustavilo
Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec ocenjuje, da glasovanja čedalje pogosteje kažejo na tesno večino v DZ-ju. "Res je, da bi danes potrebovali 46 glasov, a nič za to. To nas v opoziciji ne bo ustavilo, imamo še nekaj orodij in priložnosti, da naredimo, kar je potrebno," je v sredo po glasovanju napovedal Vatovec. Prva naslednja priložnost za izražanje nestrinjanja z vlado, ki da je škodljiva, bo po njegovem mnenju v petek na protestih.
Na vprašanje, ali je sredin rezultat pokazatelj tega, da opozicija nima večine, je odgovoril, da ves čas vztrajajo pri tem, da nihče v DZ-ju zdaj nima večine. To je kronski razlog za predčasne volitve, je prepričan Vatovec.
LMŠ: Poslanca narodnih manjšin rešujeta koalicijo
Po ocenah vodje poslancev LMŠ-ja Braneta Golubovića pa se je v sredo dokončno pokazalo, da vlada nima absolutne večine v DZ-ju in da sta poslanca narodnih manjšin postala jeziček na tehtnici manjšinske vlade, saj rešujeta vse, kar predlaga v DZ-ju. "Opozicija ima 43 glasov, vse drugo je takšna ali drugačna koalicija ne glede na to, kaj ti fantje govorijo. Danes so se nehali skrivati," je dejal po glasovanju v sredo.
Ali to nakazuje tudi na razplet glasovanja o Zorčiču, mora po besedah Golubovića odgovoriti koalicija. Po njegovem mnenju obstaja možnost, da s poslovniškim manevrom prestavijo to točko. V LMŠ-ju si glasovanja želijo, saj menijo, da koalicija nima dovolj glasov, da bi zamenjala predsednika DZ-ja. Golubović je napovedal ponovno obstrukcijo tega glasovanja.
Han: Nekatere opozicijske stranke so koalicijske
Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han obžaluje, da niso zbrali 46 glasov za predlog ustavne obtožbe. Nekatere stranke so po njegovem mnenju pokazale, da so, čeprav se imenujejo opozicija, še kako koalicijske. S tem pa delajo težave v DZ-ju, saj realna opozicija, ki ima 43 glasov, nima vseh možnosti za opravljanje opozicijske naloge, meni Han. Najbolj čista možnost bi zato bile po njegovi oceni čimprejšnje volitve.
Han opozarja, da bo v takšnih razmerah z nepredvidljivo večino v DZ-ju sprejet kakšen zakon, ki bo škodoval prihodnjim generacijam. "To ne bodo koalicijske ali opozicijske zgodbe, ampak zgodbe, ko se bodo dogovarjali med sabo za podporo," ocenjuje.
Maša Kociper: Imamo viseči parlament
Po ocenah vodje poslancev SAB-a Maše Kociper je glasovanje v sredo znova pokazalo, da v DZ-ju ni večine, ki bi lahko zamenjala predsednika vlade, oz. večine, ki bi pripeljala do zamenjave vlade in predčasnih volitev. "Imamo opozicijo, ki je samo formalno opozicija, dejansko pa niti pri najpomembnejših opozicijskih orodjih ne glasuje tako, kot se od opozicije pričakuje," meni Maša Kociper.
Dodala je, da imamo viseči parlament, v katerem ni prave večine ne na opozicijski ne na koalicijski strani. To se kaže vsak dan pri delu v DZ-ju. Tudi po njenem mnenju bi bilo edino prav, da gremo na predčasne volitve.
Politična analitika: Volitve so še precej daleč
Radio Slovenija je za komentar o dogajanju povprašal politična analitika, ki opozarjata na polarizacijo, poudarjata pa tudi, da volitve niso na vidiku.
Tomaž Deželan v prihodnje pričakuje zaostrovanje retorike do vlade, kar ima tudi svoje pasti, če bo pri tem okrnjen mednarodni ugled Slovenije. "Če bo šlo to pri kritiki vlade predaleč, bo to seveda pomenilo tudi nezadovoljstvo s strani državljanov na volitvah."
Politično premirje bi bilo pred slovenskim predsedovanjem svetu Evropske unije dobrodošlo, a ni realno. Prej je po oceni analitika Mira Hačka pričakovati nadaljnjo polarizacijo politike. "Takšne polarizacije in na drugi strani takšne slabitve politične sredine še vendarle nikoli nismo opazovali. Veliko vprašanje je, kako se bo ta politična situacija iztekla."
Bližina volitev bo, kot pričakuje Deželan, le stopnjevala politični boj tudi zaradi nastanka novih političnih iniciativ oziroma strank. "V tem kontekstu bo tudi na neki način opozicija kot tudi pozicija morala odreagirati in nekako uravnavati tudi to, kar se dogaja zunaj institucionalne politike."
Kdo bo nosil posledice razgretega političnega ozračja, je jasno. "Vsi, ki bomo tukaj potegnili kratko, smo na koncu koncev državljani," je dejal Haček.
O tem, kako blizu so volitve, pa analitika taktično odgovarjata, da še precej daleč oziroma da jih še ni za ovinkom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje