Dobitniki nagrade v letu 2024 so Jaka Dernovšek, Vid Jazbec in Luka Pavko. Prejemnikom je nagrade izročila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, so sporočili s Kemijskega inštituta.

Jaka Dernovšek s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je nagrado prejel za doktorsko delo z naslovom Načrtovanje, sinteza in vrednotenje novih zaviralcev proteina toplotnega šoka 90 s protitumornim delovanjem. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je v svojem doktoratu razvil in sintetiziral več kot 200 biološko aktivnih spojin, ki zavirajo protein toplotnega šoka Hsp90, ki sodeluje pri razvoju rakavih celic. Njegove najboljše spojine so pokazale močno protitumorsko delovanje v nanomolarnem območju na rakavih celičnih linijah ter obetavne rezultate v mišjih in ribjih modelih raka. S svojim delom je tako pomembno prispeval k razvoju zdravil, ki zavirajo Hsp90, ne da bi sprožila zaščitni odziv celic.

Vid Jazbec z odseka za sintezno biologijo in imunologijo na KI-ju si je nagrado prislužil za doktorsko delo Proteinski ojačevalci kalcijeve signalizacije v sesalskih celicah, kjer je raziskoval uporabo ultrazvoka kot natančne in neinvazivne metode za stimulacijo celic tudi v globljih tkivih. Razvil je proteinske sisteme, ki okrepijo odziv kalcijevih kanalov na ultrazvočne dražljaje, ter pripravil plinske vezikle bakterij, ki se po vezavi na površino sesalskih celic na ultrazvok odzivajo s povečanjem vnosa kalcija v celice. Ta povečana raven kalcija omogoča močnejšo aktivacijo genov, odvisnih od kalcija. Njegovo delo predstavlja pomemben korak k uporabi ultrazvoka za terapevtske namene, so zapisali.

Preglovo nagrado je prejel tudi Luka Pavko z odseka za kemijo materialov na KI-ju. V svojem doktorskem delu z naslovom Grafen in njegovi derivati kot napredni nosilci za binarni platinski katalizator v gorivnih celicah je proučeval grafen in derivate, ki se lahko namesto črnega ogljika uporabljajo kot nosilci v platinastih katalizatorjih v gorivnih celicah. Razvil je nov sintezni pristop, analiziral stabilnost nosilcev in razložil povezavo med kemično strukturo nosilca in stabilnostjo. Rezultati njegovega dela ponujajo ključne smernice za prilagajanje lastnosti ogljikovih nosilcev z namenom doseganja ciljev življenjske dobe sistema gorivnih celic.

Nagrade je prejemnikom izročila častna gostja slovesnosti, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Kot so zapisali pri KI-ju, cenijo njena nedavna prizadevanja pri sprejemanju dopolnitve zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki bo omogočila financiranje zaključnih faz razvoja zdravil za redke bolezni otrok, tudi zaključek izdelave zdravila za sindrom CTNNB1, za katerim trpi deček Urban. V prizadevanja za razvoj terapije za sindrom CTNNB1 je vpet tudi Kemijski inštitut. Po besedah direktorja KI-ja Gregorja Anderluha bo pot do takšnega zdravila izjemno zahtevna. Na KI-ju jih zato veseli, da so si pristojna ministrstva ter kabineta predsednice DZ-ja in predsednika vlade zelo prizadevali za rešitev, ki je zdaj vendarle na vidiku.

Dogodek je sicer minil tudi v znamenju spomina na izjemna pokojna znanstvenika, Dušana Hadžija in Janka Jamnika, ki sta pomembno zaznamovala delovanje KI-ja in prispevala k razvoju znanosti in inovacij v Sloveniji.